Koliko je nov sistem stal pomurske podjetnike?

Od uvedbe davčnih blagajn minevata dva tedna in po podatkih Finančne uprave je število davčno potrjenih računov naraslo že čez 52 milijonov. Doslej je digitalno potrdilo za davčno blagajno prevzelo skoraj 43.000 davčnih zavezancev, od katerih jih je 31.000 tudi davčno potrdilo račune, kar po nekaterih ocenah pomeni le tretjino vseh zavezancev.

Pomurski podjetniki brez večjih težav

Vprašani pomurski podjetniki z vpeljavo novega sistema sicer niso imeli večjih težav, vendar pa je uvedba davčnih blagajn zahtevala dolg postopek namestitev.

»Uvedba davčne blagajne ni preprosta, saj na začetku moraš biti kar dober računalničar, da uvoziš potrebne podatke, certifikat in se povežeš s FURS-om,« pravijo v Frizerskem salonu Melita na Cankovi.

Prehod iz ročnega v elektronsko poslovanje

Za ponudnike storitev, ki prej za izdajanje računov niso potrebovali nobene opreme razen vezane knjige, je uvedba davčne blagajne pomenila veliko prilagoditev, kot so namestitev strojne in programske opreme ter povezave z internetom.

V socialnem podjetju Zavod Korak naprej, ki je v Murski Soboti ustanovilo trgovino z rabljeno opremo, oblačili in obutvijo, je bila davčna blagajna izhodišče za posodobitev načina poslovanja.

»Res je, da smo se morali vsi marsikaj novega naučiti, se čemu prilagoditi, vendar je za nas poslovanje dosti lažje, ker smo s prihodom davčnih blagajn prešli iz ročnega v elektronski način poslovanja,« pojasnjuje Lea Cipot, ustanoviteljica Zavoda Korak naprej.  

Za davčno blagajno čez 500 evrov

Za prehod v elektronsko poslovanje je bilo potrebno odšteti kar nekaj denarja.

»Davčna blagajna in posodobitev celotnega poslovnega sistema, je bila za nas velik finančni zalogaj. Dosti lažje bi bilo, če bi del teh finančnih sredstev prevzela država,« pravi Lea Cipot.

S takšnim prehodom v elektronsko poslovanje so se morali spoprijeti tudi v Frizerskem salonu Melita, kjer stroške uvedbe davčne blagajne ocenjujejo na približno 500 evrov. »Zdaj pa je potrebno vsak mesec poravnati še 13 evrov za licenco in 10 evrov za internetno povezavo,« pojasnjujejo.

Težave z zastarelimi sistemi

Tudi v poslovalnicah, kjer so že uporabljali računalniško opremo pa je težave povzročal zastarel sistem ali oprema, ki ni dopuščala namestitve novega programa.

»Pri nas v poslovalnici smo kupili sposobnejši računalnik in nadgradili trgovinski program. Stroški uvedbe davčne blagajne tako znašajo okrog 500 evrov,« pojasnjuje Polona Gjörek, lastnica ekološke trgovine Bioteka.

Sistem deluje nemoteno

Pri vprašanih podjetnikih sistem od uvedbe deluje nemoteno, zato se stranke nanj pretirano ne ozirajo, omenjajo le sankcije povezane z nejemanjem računov. V Zavodu Korak naprej pa opažajo, da so posodobitve veliko doprinesle, saj je zdaj poslovanje lažje in prijetnejše za stranke.