Prebivalce več goričkih vasi moti pokanje plinskih odganjalcev divjadi, ki jih uporablajajo nekateri lastniki kmetijskih površin.
Zaradi motečega pokanja s plinskimi odganjalci divjadi so se na Krajinski park Goričko obrnili posamezniki oziroma predstavniki več domačinov iz okolice Lončarovec, Ratkovec, Bokrač in Fikšinec, med njimi tudi lastniki počitniških hišic, nam je pojasnil Bernard Goršak direktor Krajinskega parka Goričko. O natančnem številu težko sodijo, saj se številni ne želijo izpostaviti z imenom.
O problemu pokanju tudi na seji sveta pomurske razvojne regije
V državi po navedbah Goršaka ni pravne podlage za omejevanje tega hrupa, lahko pa to občine vnesejo v odloke o javnem redu in miru. Tako so na pobudo javnega zavoda Krajinski park Goričko župani sedemindvajsetih pomurskih občin na nedavni seji sveta pomurske razvojne regije v Murski Soboti ukvarjali s problemom, kako oziroma ali sploh uporabljati plinske odganjalce divjadi v obliki manjših topov, ki jih uporabljajo nekateri lastniki vinogradov, sadovnjakov in ostalih kmetijskih površin za odganjanje škodljivcev.
Z uzakonitvijo vsaj do dovoljenj za imetnike odganjalcev
Uzakonitev sama po sebi te nadloge ne bo povsem odpravila, lahko pa jo omeji tudi s tem, da si bodo morali imetniki teh odganjalcev priskrbeti dovoljenje. Po menju Goršaka, bi se bilo zaradi zastarelega oziroma nedorečenega zakona o varstvu narave, smotrno zgledovati po praksi mestne občine Ptuj, ki je z odlokom o javnem redu in miru, sprejetem leta 2010, prepovedala "uporabo naprav na plin v naseljenih sredinah, katerih glavni efekt je pok, če se s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti pri ljudeh".
Dodatne zaščitne mreže kot ena izmed rešitev
Pokanje sploh ne bi bilo tak problem, v kolikor se ga ne bi izvajalo v nočnem času in čez daljše časovno obdobje, kar je posledica poznejših trgatev.
»Da živali povzročajo škodo na pridelku oziroma letini in da je to problem, tega nihče zanika, nasprotno, vsi se zavedamo, da je nujno ta problem nekako rešiti,« se strinja Goršak, in da so tudi topovi lahko del te rešitve, v kolikor je njihovo delovanje tako regulirano, da zopet ne povzroča nekih drugih težav, kot je recimo motnje nočnega miru.
Kot eden izmed drugih načinov odganjanja dovjadi Goršak predlaga dodatne zaščitne mreže, ki pokrivajo vinograde, ograje, bakle in podobno, vendar pa se zaveda, da to tudi stane ali pa je ponekod težje izvedljivo.
Dobrodošle subvencije za nakup mrež
Zelo koristne bi bile tudi pomoči pri nakupu mrež, v obliki subvencij, izvedbe izobraževanj na to temo, povezovanja lastnikov v partnerstva, kjer bi lahko sredstva za investicijo iskali preko skupnih projektov in podobno meni Goršak. »Zdaj pa je to prepuščeno vsakemu posamezniku, ni nobene regulative ali koordinacije te dejavnosti, zlasti malo pa je neke pripravljenosti za iskanje kompromisov, zaradi česar pa po našem mnenju v največji meri tudi prihaja do nasprotovanj in konfliktov.«
