Vir: osebni arhiv Sare Balažic
Mlada in ambiciozna Prekmurka, ki je že od malih nog navdušena nad naravo in njenimi učinki, se je pred leti podala v svet naravne kozmetike. Ko so strokovnjaki nad njo dvignili roke, se je odločila, da si bo pomagala sama. To je zgodba o uspehu.

Sara Balažic je 18-letna Prekmurka, ki trenutno zaključuje izobraževanje na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Pravi, da jo najbolj opišejo besede, kot so rastline, narava, kozmetika ...

»Ljudje mi pravijo, da sem malo čudna ali posebna ali kakorkoli se zdaj temu reče«, v začetku pogovora navihano izusti sogovornica.

V prostem času se ukvarja z izdelavo naravne kozmetike, ki v zadnjih časih postaja vse bolj iskana.

Izdelovati jo je začela že pri 11. letih, pri 13. letih pa, kot pravi, je to postalo bolj konkretno, tako da so tudi ostali vedeli, da »ta pa nekaj vkup grauža,« pravi v smehu.

Rdeča nit njenih izdelkov je »naravno, kar pomaga, zdravi in ima svoj namen, ne le, da je lepo.«

Od kod navdih?

»Sem z vasi. Imeli smo majhno samooskrbno kmetijo. Pokojna sestra moje babice je bila tista, ki je imela name velik in pozitiven vpliv. V tistih časih so bili namreč zelo samooskrbni. Kupovali so pretežno le sladkor in sol, drugo so več ali manj poskušali pridelati doma, na takšen način sem bila potem vzgojena tudi sama.

Tako so mi znanci že od majhnega govorili, da sem Pehta ali pa Hajdi ...« razlaga.

Ko so ljudje dvignili roke, je pomagala narava

»Ko sem svoje težave s kožo začela reševati na svoj način, po tem ko so vsi že dvignili roke, sem se zavedala, da imamo naravo, imamo rastline in ko se začneš ukvarjati s tem, to postane tvoj življenjski slog,« pravi.

Sara razlaga, da se je s težavno kožo soočala že od rojstva. Njena koža je bila vedno izsušena, poroženela. Imela je konstantne izpuščaje. 

Vsi strokovnjaki, ki jih je obiskala, so ji povedali, da je to »kronično in se ne da rešiti«.

»Mama me je vozila k dermatologom, poskusili smo bioenergijo, lekarniške kreme, kreme iz trgovin, prehranske dodatke ... Poskusila sem vse, a nič ni učinkovalo,« nam zaupa.

Prišlo je tako daleč, da si ni mogla namazati nobene kreme več. Takoj so se ji pojavili izpuščaji, vedno je bila neka alergijska reakcija.

»Takrat sem si namešala svoje milo, da sem se lahko vsaj začela normalno umivati, to pomeni, da me po tuširanju ni nič srbelo in nisem imela izpuščajev,« pripoveduje.

Vir: osebni arhiv Sare Balažic

O prvih izdelkih ... 

Prvi izdelek je bilo milo, ki ga je Sara skuhala več let nazaj. »Skuhala sem ga iz svinjske masti, kot so to delali nekoč, s pomočjo družine.«

Prvo, samostojno milo je pa izdelala iz bučnega olja, ker to vlaži. 

»Bilo je dobro, izpuščajev na koži ni bilo, kar je bil že ultra dosežek, ampak ni bilo tako kakovostno, kot bi si želela,« nadaljuje.

Tako je sčasoma zamenjevala sestavine, dve leti je minilo, da je milo prišlo na kakovostni nivo.

Vir: osebni arhiv Sare Balažic

Kreme, olja, mila, mazila in še več

Sara zdaj v prostem času izdeluje kreme, zdravilna mazila, balzame za ustnice, olja, mila, kopalne soli, masažne ploščice (oblika mazila v trdi obliki). 

Torej kar se tiče kozmetike, »vse, kar je v prvi bojni liniji uporabe«.

»Kot omenjeno sem že od majhnega poznala svet rastlin in to, kar je domače, vse, kar me je naučila babična sestra. Ko sem videla dva, tri, štiri recepte, sem ugotovila, kakšen je koncept priprave in se nato tega poskušala lotiti tudi sama,« dodaja.

Dokaj hitro je začela sama sestavljati recepte.

Vir: osebni arhiv Sare Balažic
Vir: osebni arhiv Sare Balažic

Kako poteka izdelava?

»Prej kot začnem z izdelavo kreme, si poskušam napisati osnutek recepta. Nikoli si ne napišem točno na grame recepta, ampak približno. Odvisno je tudi, za kakšen tip kože bo krema.

Ali rabimo nekaj, kar navlaži, kar nahrani, ali zdravilno učinkovino. Na podlagi tega razmislim, kaj bi šlo skupaj,« pripoveduje.

Ob tem pravi, da svojim izdelkom ne dodaja konzervansov in emulgatorjev, kot so dodani večini krem v trgovinah.

Vir: osebni arhiv Sare Balažic
Vir: osebni arhiv Sare Balažic

Predsodke jemlje z distanco

Kakšni so odzivi ljudi na njen hobi? Nekaterim je zanimivo, drugi spet pravijo, da je to prevelika znanost.

»Tisti si verjetno to tudi narobe predstavljajo. Mislijo, da je potrebno za kaj takega imeti celoten laboratorij. Potrebne so le posebne posodice.«

Je pa kljub nekaterim opazkam vseeno več pozitivnih kot negativnih komentarjev, pove, a tiste negativne jemlje z distanco. 

Vir: osebni arhiv Sare Balažic

Želje in cilji

Mentaliteta ljudi se spreminja. Vedno bolj pazijo, kaj dajo v telo in to se odrazi na koži. Nihče pa doslej ni gledal, kaj da na kožo, češ, »saj pa koža vse prenese.«

Ni res, pravi Sara. Zdaj se to spreminja, ljudje začnejo paziti tudi na to. 

V pogovoru deloma pritrdi na vprašanje, ali bi znal ta hobi kdaj prerasti v posel.

»Morda, ampak le do te mere, da so izdelki lahko še vedno narejeni ročno in na tak način, da se ne izgubi kvalitete. Da so rastline še vedno pridelane doma, da zrastejo na soncu in naravnem okolju, da je to še vedno med od čebelarja, domače kozje mleko,« je jasna.

Kot pravi, jo to, da bi vse sestavine kupovala, jih zmešala in prodajala naprej, ne zanima: »To potem ni več to.«

»Moj cilj zaenkrat je, da pomagam tistim, ki imajo težave s kožo in spremenim mentaliteto tistih, ki težav (še) nimajo,« zaključi.

Vir: osebni arhiv Sare Balažic

Komentarji (0)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Starejše novice