Stroške, ki nastanejo pri odstranitvi avtomobilov plača policija, a jih nato uveljavlja v nadaljnjih postopkih in terja od kršitelja.
Kot smo poročali nedolgo nazaj, v obmejnih občinah, še posebej v občini Razkrižje, ostajajo zapuščeni avtomobili tihotapcev, ki jih policija uspe uloviti. Toda avtomobili zdaj kazijo okolico, kar je pred časom zmotio tudi tamkajšnjega župana Stanka Ivanušiča.
Za odgovore smo se zato obrnili tudi na Generalno policijsko upravo, kjer smo jih povprašali kakšni so sploh postopki v primeru priprtja tihotapcev.
"V primerih ugotavljanja sumov storitve kaznivega dejanja Prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je potrebno ugotoviti vse okoliščine storitve kaznivega dejanja. Storilcu, ki je prevažal ilegalne prebežnike, je v večini primerov odvzeta prostost in sledijo vsi postopki dokazovanja in utemeljevanja izvršitve kaznivega dejanja v predkazenskem postopku," so nam uvodoma sporočili GPU.
Policija lahko na podlagi določil ter po usmeritvah pristojnega Okrožnega državnega tožilstva osumljencem kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države zaseže vozilo v primerih, ko gre za vozilo, ki je predelano za tihotapljenje ilegalnih prebežnikov, ko je podan sum, da gre za ukradeno vozilo ali vozilo, ki je evidentirano kot ukradeno in v primeru, da vozilo ni last osumljenca (rent a car), in sicer z namenom, da se ga vrne zakonitemu lastniku.
"V primerih, ko policist vozilo zaseže, ga z avtovleko pripeljejo k pogodbeniku v hrambo. Pri tem policija plača stroške prevoza in stroške hrambe, ki jih potem uveljavlja v nadaljnjih postopkih. Stroške, tudi sodniške, če je storilec obsojen, plača slednji. Sodišče sicer zaseženo vozilo lahko po opravljenem postopku osumljenemu vrne ali odvzame ter nato uniči oziroma izroči ustreznemu organu ali celo proda na licitaciji," dodajajo na GPU.
Lastniku ni v interesu, da pride po vozilo
Toda v nekaterih primerih temu očitno ni bilo tako. V Razkrižju so namreč avtomobili že vse od meseca maja. O konkretnem primeru so nam na GPU pojasnili, da v primerih, ko ima policija v postopkih vozila, ki niso last osumljenega, o tem poskušajo obvestiti lastnika.
"Večkrat se zgodi, da lastniku ni v interesu, da bi prevzel vozilo, ki je manjše vrednosti. Tudi zato večkrat ostane zapuščeno ob cestišču, oziroma je v primeru zasega predano v nadaljnje postopke".
Za njihovo odstranitev, tudi v primeru avtomobilov na območju Razkrižja, pa, vsaj tako trdijo na GPU, ni odgovorna policija.
"Področje vozil, ki so izločena iz prometa urejata ZPrCp in Zakon o cestah. ZPrCP v 18. členu določa, da mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste".
Kot so nam še povedali, je policija v letošnjem letu podala pobudo za spremembo obravnave kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 in predlagala dopolnitev odstavka, ki bi določal, v katerih okoliščinah se lahko storilcu odvzame tudi vozilo, ki ni njegova last.
"Vozilo, ki bi bilo posebej prirejeno, predelano ali prilagojeno za prevoz oseb, ali če bo lastnik oziroma izročitelj prevoznega sredstva vedel ali bi bil mogel vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen, bi bilo prav tako zaseženo," zaključijo na GPU.
