Ljudje so bili od nekdaj vraževerni, veliko tovrstnih šeg in navad pa se je ohranilo še danes. “Še vedno smo vraževerni, ampak to mogoče ni vraževernost kot taka, ampak bolj nega tradicije, ki je zrasla na izkušnjah prednikov,” pojasnjuje poznavalec ljudskih šeg in običajev Milan Zrinski. Veliko teh vraž je povezanih tudi s poslavljanjem od starega leta in pričakovanjem novega.
Svinjina ali kaj drugega?
“Še vedno velja, da moraš ob novem letu kuhati meso, izbrane jedi štirinožnih živali, torej govedino, svinjino, zato ker te živali rinejo naprej. Perutnine pa ne smeš, ker grenejo nazaj in tako lahko tudi gospodarstvo ali zdravje gre nazaj,” eno imed vraž opiše Zrinski. A ta ni edina. Za 1. januar velja tudi stara vraža: “Kar boš delal na prvi dan novega leta, boš delal vse leto.”
“Stara navada je bila, da je gospodar zunaj zajel vodo v leseno vedro, vodo nato vlil v skledo in vsa družina se je v tej vodi morala umiti. In to čim bolj zgodaj na prvi januar,” razlaga Zrinski in v isti sapi nadaljuje: “To je pomenilo, da bodo vse leto zgodaj vstajali, bodo pridni, očiščeni in obvarovani raznih bolezni.”
Vraže le prazna slama?
A kot nam še zaupa Zrinski, ne gre le za prazno slamo: “Vraže niso le praznoverje, ampak tudi usmeritev za ravnanje, za medsebojne odnose.” Jim boste prisluhnili?
