Gojimo rastline občutljive na pomanjkanje vode na prsteh, ki so občutljive na sušo.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji kar 65 različnih vrst prsti? In prav v Pomurju imamo takšne, ki so na sušo najbolj občutljive. »Vzhodna Slovenija ima veliko omejitev pri izbiri poljščin, kajti prsti so v osnovi zelo občutljive na sušo. In ker namakanja nimamo, tudi vode verjetno ne bi bilo dovolj, bo v prihodnje veliko skrb potrebno nameniti izbiri rastlin glede na značilnosti tal,« pojasni Ana Vovk Korže iz Inštituta za promocijo varstva okolja.
Tudi v Pomurju
Prav take prsti so najpogostejše tudi v Pomurju: »To so prsti na rečnih nanosih, uradno imajo ime fluvisol. To pomeni, da so nastale na nanosih rek, v tem primeru reke Mure. So pa značilne, da so zelo peščene, kar pomeni, da so izredno občutljive na sušo. Zelo pogoste so tudi prsti na ilovicah ali psevdogleji, te pa nastanejo na obronkih slovenskih goric in so prav tako zelo občutljive na sušo.«
Kot pravijo na Inštitutu za promocijo varstva okolja za te prsti nikakor niso primerne koruza in podobne rastline, ki rabijo veliko vode. Imajo pa drug potencial.
Zelišča, čaji in eterične rastline
»Glede na izkušnje iz preteklosti, pa tudi glede na letine, ko se pojavi sušno leto, se je izkazalo, da najbolje uspevajo stara žita, kot so pira, potem stare sorte pšenice, glede na to, da so te v izviru prilagojene na pomanjkanje vode,« opaža Ana Vovk Korže in dodaja: »Zelo primerne so take prsti za zelišča, razne čaje, eterične rastline, ker nujno potrebujejo veliko toplote, da razvijejo eterična olja.«
Nov izziv razvoja?
Ideja se zdi zanimiva tudi ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanu Židanu, ki je izpostavlja, da bi bile te kulture primerne predvsem za majhne kmetije, ki jih imamo prav v Pomurju tako veliko. Slovenija ima namreč po ugotovitvah Inštituta za promocijo varstva okolja veliko potencial: »Naša dežela bi lahko postala dežela dišavnic, čajev in parfumov. To bo morda nov izziv našega razvoja.«
