Ker se vedno znova opozarja, da nekatere gramoznice in naravna jezera zaradi bakterij niso primerna za kopanje, smo se odločili, da preverimo kakšno je letos stanje vode v priljubljenem Soboškem jezeru.
Kot smo poročali lani julija, je eden izmed bralcev Sobotainfo izpostavil, da naj bi bila voda v priljubljenem Soboškem jezeru onesnažena oziroma kontaminirana z nevarno bakterijo.
Spomnimo ...
Ker gre za območje, kjer je vsakodnevno veliko domačinov kot tudi turistov in kjer se v poletnem času mnogi v jezeru tudi kopajo, smo se takrat obrnili na upravljavce jezera, Mestno občino Murska Sobota, in jih povprašali o tem, kakšno je stanje vode ter kako bodo ukrepali v primeru, da je voda res onesnažena.
Pojasnili so nam, da kot upravljavec urejenega južnega dela Soboškega jezera, vsako leto naročijo Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano - Center za okolje in zdravje, spremljanje kakovosti kopalne vode v Soboškem jezeru.
V lanskem letu je bilo skupno izvedenih šest vzorčenj v poletnih mesecih, analiza vode pa je pokazala, da je voda v Soboškem jezeru ustrezna, zato kopanja na tem območju niso prepovedali in niti ne odsvetovali, je pa bilo na lastno odgovornost, so za Sobotainfo povedali na soboški občini.
Preberite še:
»Predvideni sta dve vzorčenji v mesecu juliju in dve v mesecu avgustu«
Številni se v Soboškem jezeru že kopajo tudi letos, zato smo preverili, kakšno je stanje vode v jezeru.
Obrnili smo se na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kjer naj bi izvajali analize različnih voda in jih povprašali, ali so letos že izvedli vzorčenje Soboškega jezera.
Eva Pungartnik iz nacionalnega laboratorija je za Sobotainfo pojasnila, da letos analize vode v Soboškem jezeru še niso izvedli, bodo pa vzorec odvzeli v kratkem.
»V letošnjem letu še nismo preverjali stanja vode v Soboškem jezeru. Predvidoma bomo s spremljanjem pričeli v mesecu juliju. Skupno sta predvideni dve vzorčenji v mesecu juliju in dve v mesecu avgustu,« je pojasnila.
Stanje vode v letošnji poletni sezoni za zdaj tako še ni znano, se pa na račun tega letos ni pojavila še nobena pritožba s strani kopalcev.
Kako zaznati, da je voda onesnažena?
Strokovnjake za naravne vode smo med drugim povprašali še, kako lahko obiskovalci Soboškega jezera sami opazijo, da so v vodi določene bakterije in kako naj ravnajo v tem primeru.
»Obiskovalci sami težko zaznajo samo mikrobiološko onesnaženje vode, nanj lahko sklepajo, v kolikor so vidni iztoki komunalnih voda, v kolikor je prisoten vonj po fekalijah, v kolikor so na gladini vidni ptičji iztrebki, in tako dalje....« je še dodala Pungartnik.
Glede ravnanja v primeru, da obiskovalci opazijo, da so v vodi prisotne bakterije ali nesnaga, pa ni določenih pravil, o tem morajo namreč obvestiti upravljavce jezera, ki nato uredijo analizo vode in nadaljnje ukrepe.
Pri kopanju v naravnih vodah treba upoštevati te nasvete
Sicer pa veljajo glede kopanja v naravnih vodah posebni preventivni nasveti, ki jih je dobro upoštevati.
Tovrstna 'kopališča' so praviloma brez upravljavcev in reševalcev iz vode in nimajo statusa kopalnih voda, zato je lahko varnost kopalcev v teh vodah včasih tudi vprašljiva in lahko zanjo največ naredimo sami, ob tem še opozarjajo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
»Prvi in osnovni pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Pogosto se premalo zavedamo, da voda skriva nešteto pasti in da so v naravi mogoče okoliščine, ki presegajo naše znanje plavanja.
Kopalce lahko ogroža tudi spremenljiva temperatura vode, ki je v globini od deset do 20 stopinj hladnejša kot na gladini, kar povečuje nevarnost krča in posledično utopitve. Najpogostejše težave, ki so lahko posledica kopanja v naravnih vodah so nevarnosti za zdravje, ki so praviloma znane in predvidljive ter jih lahko obvladujemo z doslednim preventivnim delovanjem,« so izpostavili.
Dodali so, da se morajo kopalci hkrati zavedati, da je ustrezna kopalna voda le eden od pogojev zdravega kopanja.
»Zavedati se moramo, da je ustrezna kopalna voda le eden od pogojev zdravega kopanja«
Kljub temu da je voda ustrezna za kopanje, se je prav tako treba zavedati, da ni primerna za pitje in pranje sadja.
Ker številni tega ne upoštevajo, je bilo v preteklosti po celotni Sloveniji zabeleženih že več zdravstvenih težavah po zaužitju onesnažene vode pri plavanju (občasna mikrobiološka onesnaženja).
»Poročila o boleznih ali izbruhih in epidemiološke študije dajejo predvsem povezavo med fekalno onesnaženo kopalno vodo in okužbo prebavil, akutno febrilno okužbo dihal, sluhovoda, oči, kože in tako dalje.
Treba pa je omeniti, da na dovzetnost kopalca za okužbo in na težo poteka bolezni vpliva imunsko stanje kopalca, starost, genski in drugi dejavniki. Glede na starost imajo večjo verjetnost za okužbo otroci, mlajši od deset let (zlasti manj od enega leta), in starejši od 65 let,« je za Sobotainfo še pojasnila Eva Pungartnik iz nacionalnega laboratorija.
