V Termah 3000 pravijo, da je šlo za manjšo nezgodo, čeprav je pred manj kot dvema letoma v enaki nesreči v notranjosti istega pokritega tobogana življenje izgubil 29-letnik.
Pred slabimi tremi tedni, natančneje 22. julija, se je na modrem toboganu v bazenskem kompleksu Terme 3000 zgodila nesreča, pri kateri se je poškodovala dnevna kopalka. Do nesreče je prišlo pred koncem tobogana, ko se je v poškodovanko od zadaj zaletel neznani kopalec, ki ni upošteval navodil o pravilni in varni rabi tobogana ter se po toboganu spustil še preden je tega zapustila kopalka. Ta je zaradi poškodb morala preživeti noč na opazovanju v bolnišnici ter je bila naslednji dan iz nje izpuščena.
Enaka nesreča že terjala smrtno žrtev
Takšne sreče pa ni imel 29-letnik, ki je novembra 2008 počitnikoval v Moravcih. Med kopanjem v Termah 3000 se je spustil tudi po modrem toboganu, kar pa se je zanj končalo tragično. Za njim se je namreč, kljub rdeči luči na semaforju, v tobogan pognal drug kopalec, ki je prav tako pred koncem tobogana trčil v 29-letnika ter mu pri tem poškodoval vrat. Hudo poškodovanega so najprej odpeljali v murskosoboško bolnišnico, nato pa v mariborski UKC, kjer je za posledicami nesreče čez deset dni tudi umrl.
Mehanska vrata zgolj pesek v oči?
Po nesreči leta 2008 so v Termah 3000 z namenom povišanja varnosti na vstopih v tobogane namestili tudi mehanska vrata oziroma tako imenovane riderje, ki naj bi preprečevali vstop v tobogan, preden predhodni kopalec le-tega zapusti. Dejan Horvat, direktor bazenskega kompleksa Terme 3000, sicer priznava, da je mehanska vratca mogoče preplezati, vendar opozarja, da je to namenska in zavestna kršitev pravil varne uporabe toboganov. Horvat je večkrat tudi poudaril, da imajo nameščene table z vsemi potrebnimi navodili in opozorili za varno rabo toboganov ter da so Terme 3000 eno izmed redkih kopališč v Evropi, ki imajo pred vstopom v tobogan nameščena mehanska vrata.
Je redar bil na svojem mestu?
Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih določa, da mora pri vsaki vodni atrakciji, med katere spada tudi tobogan, med njenim obratovanjem biti prisoten redar, ki mora skrbeti za red in imeti celovit pregled nad njeno uporabo. Glede na to, da je celovit pregled nad uporabo tobogana mogoče imeti le pri vstopu v tobogan, se upravičeno poraja vprašanje, ali je 22. julija, seveda pa tudi novembra leta 2008 pri vstopu v tobogan bil prisoten redar in v primeru, da je bil, zakaj kopalcema ni preprečil tako nevarne in očitne kršitve pravil, kot je prezgodnji spust po toboganu.
Senca dvoma pada na Terme 3000
Odgovorni so v vseh odgovorih na naša vprašanja krivdo za obe nesreči valili na kopalce, ki naj ne bi upoštevali opozoril in navodil za varno uporabo toboganov, čeprav bi za red in varnost morali skrbeti redarji, ki bi kršiteljem morali preprečiti ogrožanje varnosti ostalih kopalcev. Kopalec, ki se spusti po toboganu in pri tem spoštuje vsa opozorila in navodila, namreč nikakor ne more vplivati na to, da jih bo spoštoval tudi kopalec, ki stoji v vrsti za njim. Dodatno senco dvoma na profesionalen odnos uslužbencev Term 3000 pa meče še dejstvo, da o tragični nesreči, ki se je pripetila novembra 2008, ni nihče obvestil policije. Zanjo so na Policijski upravi izvedeli šele pet dni po nesreči, ko so jih poklicali svojci ponesrečenca, javnost pa je za vse skupaj izvedela šele po smrti mladeniča.