Člani strokovnega sveta SDS so mnenja, da vlada zamuja s protikriznimi ukrepi
Janša: Vlada naj končno pride v Pomurje
Janez Janša je uvodnem nagovoru poudaril ključne točke javne tribune. Povedal je, da je predlog zakona o Pomurju, ki bo predvidoma naslednji teden obravnavan na seji vlade, znak da se je vlada, ne glede na to, kakšni so predlogi, zbudila. Hkrati je pozval glasove, ki so se v Pomurju prebudili, “da se naj združijo v en glas, da ta vlada končno pride v regijo in se sooči s temi predlogi”. Podprl je tudi poudarke župana Antona Štihca, da je sedaj čas za vlaganje v visokošolstvo. “Mladi, ki se ne morejo zaposliti, lahko študirajo naprej in če je to doma, je tudi ceneje.” Ustavil se je tudi pri pokrajinah in vlado pozval, da je sedaj čas tudi za pokrajine. “Ker zakonodaja zahteva dvo-tretjinsko večino, bo naša poslanska skupina glasavala za, naj se to že enkrat naredi”, je še povedal Janša.
Pomurje potrebuje za razvoj infrastrukturo
Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo v Janševi vladi, je izpostavil, da je v Pomurju velika potreba po infrastrukturi in ne po birokraciji (verjetno je mislil na novo Vladno projektno pisarno s sedežem v Pomurju, katere sekretar naj bi bil dr. Andrej Horvat, op. a.). “Projekti so, evropska sredstva prav tako. Slovenija ima denar, ki pa leži v Bruslju”, so bile besede Vizjaka, ki je podal nekaj projektov na področju gospodarstva, ki bi ta sredstva tudi črpali. Med drugim je omenil logistično središče Luke Koper, ki naj bi se zgradilo v neposredni bližini Murske Sobote; širokopasovni internet v vsaki vasi; projekt regijske rafinerije v Lendavi. Poudaril je še pomen turizma in z njim povezano kmetijstvo.
Štihec: “Nekaj je potrebno narediti!”
Murskosoboški župan Anton Štihec je v začetku opozoril na gospodarsko in socialno stanje v pomurski regiji. Pomurje je vedno zaostajalo za slovenskim povprečjem tako rekoč na vseh področjih, je povedal Štihec. Izpostavil je, da je v regiji prisotno tako izseljevanje kot tudi nizek naravni prirastek. Nadalje je omenil, da je indeks staranja nad povprečejem v Sloveniji. Negativne posledice se kažejo tudi v kvaliteti življenja, ki je povezana s pitno vodo. “To, da še danes vozimo na Goričko vodo z gasilskimi avtomobili, je sramota. Voda je za našo regijo zelo velik problem”, je povedal Štihec in še izpostavil slabo gospodarsko stanje ter negativne kazalce dela, kot je velika brezposelnost.
Evropski globalizacijski sklad rešitev za brezposelne
Marjeta Cotman, nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve, je predlagala, da naj se tovarnam, ki imajo presežne delavce, pomaga s t.i. evropskim globalizacijskim skladom. Bistvena značilnost tega je, da uporablja individualni pristop k reševanju socialnih stisk, sredstva pa se dobijo takoj. Kot je dejala Cotmanova, bi Mura lahko ta sredstva izkoristila za ljudi, ki so na čakanju.
Slovenija je tudi v investicijskem krču
Andrej Šircelj, predsednik odbora za finance, je v izhodišče postavil vprašanje, kako pridobiti nova delovna mesta. Dejal je, da se osnovni pogoji za delovna mesta nanašajo na ustrezne finančne in konkurenčne pogoje za obstoječa podjetja. “Slovenija se je znašla tudi v investicijskem krču”, zato bi morala vlada uvesti, da bi bili vsi dobički, ki bi se investirali, neobdavčeni. Predlagal je še olajšavo za raziskave in razvoj. Prav tako pa bi vlada lahko ustvarila okolje, kjer podjetja, ki se na novo ustanovijo in zaposlijo nove delavce, tako Šircelj, ne bi plačevala davka.
Vlada bi morala zagotoviti hitrejše in bolj aktivno izpolnjevanje protikriznih ukrepov
Gregor Virant je povedal, da se je vlada v prejšnjem mandatu zavzemala za debirokratizacijo sistema. “Danes je mogoče s.p. ali gospodarsko družbo ustanoviti izjemno hitro. Zaznati pa je, da se trend poenostavljanja več ne nadaljuje.” France Cukjati je sicer poudaril, da Pahorjeva vlada bo pomagala Pomurju, vendar dodaja, “tako, da bodo gospdje iz Ljubljane pobrali velik kos pogače preden bo denar prišel v pomursko regijo". Predsednik odbora za kmetijstvo Franc Sušnik, je opozoril na alarmantno stanje v kmetijstvu, ki ga lahko doletijo težave z likvidnostjo. “Država bo morala razmisliti o kratkoročnih ukrepih”, kot so denimo razpisi prilagojeni sedanjim razmeram; obljubljena pomoč po letošnjih poletnih ujmah; potrebno pa bilo narediti tudi korake v smer prestrukturiranja kmetijstva v pridelavo vrtnin ob hkratni izrabi geotermalne energije.