V Selu na Goričkem smo obiskali Janeza Škaliča, ki se v zadnjih letih ukvarja z redko dejavnostjo - gojenjem sviloprejk.
Svila velja za eno najbolj cenjenih tkanin, ki so jo Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je svilogojstvo prišlo tudi k nam. Ta dejavnost je v preteklosti predvsem kmetom in revnim meščanom pomenila pomemben dodatni zaslužek, ki pa je s prihodom industrije zamrla.
V zadnjih letih svilogojstvo Janez Škalič poskusno spet uvaja na svojem domu Goričkem, kjer že pet let goji sviloprejke.
Na enem zapredku približno 1500 metrov svilene niti
Kot razlaga Škalič, gojenje sviloprejk traja kar nekaj časa. Iz jajčec, ki jih sviloprejke zaležejo, se izvalijo majhne gosenice, ki se v svojem razvoju večkrat levijo, po približno mesecu dni pa se zapredejo v ovalne zapredke oziroma kokone.
»Ko se zapredejo, se gosenica znotraj zabubi, kar je zaščita za njen razvoj in na koncu, približno po štirinajstih dneh, se iz gosenice izvali metuljček,« pripoveduje.
Na enem zapredku je približno 1500 metrov svilene niti. Metuljčki po parjenju zaležejo nova jajčeca in začne se vzgoja nove generacije sviloprejk.
»Iz jajčeca potem izvalijo male gosenice, ki se hranijo zgolj z listjem bele murve, jedo samo listje bele murve, ničesar drugega. Hranimo jih v zaprtih prostorih, saj bi zunaj gosenice pojedli ptiči, pa tudi druge težave bi bile,« še pove Škalič.
Predpogoj za svilo so murve
Čeprav pri Škaliču trenutno mrgoli osem centimetrov dolgih gosenic, ki si že ustvarjajo majhna gnezdeca, pa so z njihovim gojenjem močno povezani tudi nasadi murv, ki so jih v preteklosti sčasoma opustili.
Več dni traja, da iz ličinke zraste gosenica, pod pogojem, da se prehranjuje z listi murve.
»Ena gosenica naj bi v življenju, v tistih 30-ih dneh, pojedla nekje okrog do 20 gramov listov. To je dvanajst velikih listov bele murve,« pravi Škalič.
To pa je tudi razlog, da ima sam doma nasad murv. Hrana za gosenice je tako vedno sveža in na dosegu roke.
»Kar pomeni, da se ne posuši, kvaliteta listja ostaja dobra, gojim pa male serije v tem trenutku, tudi za razkriževanje. Kajti za neke velike serije rabim bistveno večjo količino listja,« še dodaja.
Preberite še:
Svila je zelo cenjena
Čeprav je gojenje sviloprejk pri nas redko, pa Škalič poudarja, da je svila zelo cenjena.
»Naravna svila je pri nas cenjena in bo še bolj cenjena kot material. Uporabna je vsepovsod, uporabna je tudi v kirurgiji, iz niti se da napraviti tudi niti za šivanje,« je jasen.
Škalič je že registriral tudi svojo blagovno znamko pod imenom Slovenska svila, trenutno pa o gojenju sviloprejk piše tudi knjigo.
