Letos praznujemo 110. obletnico prvega slovenskega filma, zato je občina Ljutomer letošnje leto razglasila za leto filma.
Minuli petek so v aleji velikanov na Glavnem trgu v Ljutomeru slovesno odkrili doprsni kip Karola Grossmanna, ki je na področju filmske kulture v mestu Ljutomer, v Prlekiji in v Sloveniji pustil velik pečat, kot avtor prvega slovenskega filmskega zapisa.
Avtorica doprsnega kipa Irena Brunc Tebi, akademska kiparka in slikarka, je javnosti verjetno najbolj poznan kot avtorica kipa muze Erato v Murski Soboti. Doprsni kip je postavljen na velikem filmskem kolutu.
Na slovesnem odkritju Grossmannovega doprsnega kipa se zbrali številni obiskovalci. Med njimi sta bila tudi poslanec v Državem zboru Aleksander Kavčič ter konzul republike Madžarske v Lendavi Zoltan Mary. Zbrane so nagovorili županja občine Ljutomer Olga Karba, strokovni sodelavec Splošne knjižnice Ljutomer Anton Ratiznojnik, programski direktor Grossmannovega filmskega festivala Tomaž Horvat, vnuk Karola Grossmanna Boris Grossman. Kulturni program sta pripravili glasbeni skupini dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Karol Grossmann se je rodil v Drakovcih pri Mali Nedelji, leta 1864. Po študiju prava na Univerzi v Gradcu je služboval kot odvetniški pripravnik. Leta 1901 je v mestu Ljutomer odprl odvetniško pisarno in se vključil v narodno in kulturno življenje ljutomerskih in okoliških Slovencev. Bil je pionir prvega slovenskega filma. Tako je na filmski trak zabeležil odhod od maše v Ljutomeru in sejem v Ljutomeru leta 1905 in film na domačem vrtu leta 1906. Poleg filma se je še ukvarjal z literaturo, umetniško fotografijo in prevajanjem. S fotografijo se je Grossmann ukvarjal večji del svojega prostega časa, največ med leti 1903 in 1910. Kot fotograf je bil prisoten na vsakem posebnem dogodku v Ljutomeru. Največji del fotografske zbirke vključujejo dia- pozitivi, med njimi so tudi fotografije raziskovalca in potopisca, Ferdinada Lupša iz Male Nedelje. Grossmann je bil prvi Slovenec, ki je do konca prve svetovne vojne snemal pri nas s filmsko kamero. Danes je njegova zapuščina skromna, a vendar zelo pomembna za zgodovino slovenskega filma. Prvi film, Odhod od maše, posnet leta 1905, obsega en sam kader, drugi film Sejem v Ljutomeru je posnet v treh kadrih. Oba filma sta oživljeni fotografiji, kar je značilno za zgodnje obdobje filma v svetu. Tretji film, Na domačem vrtu, je bil posnet leta 1906, prikazuje družinsko idilo. Vsi filmi so animirani fotografski posnetki, kar je značilnost filmske produkcije tistega časa. Tisti čas je bil njegov »kinematograf« le samo za domačo uporabo. Grossmann je prišel v zgodovino slovenske kulture – slovenskega filma leta 1951, ki so bili znova odkriti njegovi filmi, javno predvajani na festivalu slovenskega amaterskega filma, leta 1968 v Ljubljani. Po prenovi mestne hiše, leta 1905, ob 90- letnici slovenskega filma so v muzejski zbirki v Ljutomeru postavili Grossmanove filme, ob 100- letnici slovenske kinematografije pa je bila postavljena stalna razstava fotografij in filmov, v okviru projekta »Grossmannovo leto- leto prvega slovenskega filma«.
J. Ž.
