Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja, je nedavno presenetilo odkritje doslej neznane druge izdaje knjige Molitvi iz leta 1841, prekmurskega evangeličanskega pisca Števana Sijarta.
Knjiga, ki je prvič izšla leta 1797, je bila kasneje ponatisnjena petkrat, druge izdaje pa do sedaj niso poznali.
Knjigo je v lastni knjižni zbirki odkril Geza Bačič.
Knjiga je bila lase matere Geze Bačiča
Geza Bačič, z zelo pestro življenjsko zgodbo, v svoji domači knjižnici hrani številne knjige. Iz roda v rod si družina že skoraj 200 let predaja tudi knjigo Molitvi avtorja Števana Sijarta.
»Ta knjiga je bila last moje matere, ona pa jo je podedovala po svojih starših, mogoče po prastarših, ker izdana je bila leta 1841,« je pojasnil.
Ta letnica je presunila literarnega zgodovinarja Francija Justa, saj je bila ta izdaja doslej stroki še povsem neznana.
Avtor knjige je bil prekmurski evangeličanski pisec Števan Sijarto, ki je leta 1783 postal prvi učitelj v takrat ustanovljeni evangeličanski cerkveni občini Križevci.
Sijarto je bil eden izmed številnih evangeličanskih učiteljev in duhovnikov, ki so pisali v prekmurskem knjižnem jeziku.
Knjiga Molitvi je prvič izšla leta 1797, številni ponatisi pa potrjujejo, da je bilo v okolju povpraševanje po knjigah v domačem jeziku veliko.
V drugem ponatisu so tri dodatne pesmi
Do sedaj so vedeli za pet različnih ponatisov, odkrili pa so še enega, ki je drugi po vrsti. Druga izdaja se razlikuje po nekoliko drugačni pisavi, zaradi česar je drugačen prelom strani. Večji del vsebine je povsem identičen kot pri prvi izdaji.
»V drugem ponatisu so tri dodatne pesmi, ki jih prva nima. To me je potem predvsem zanimalo, kdo bi lahko te pesmi dodal, zato ker Števan Sijarto je bil že pokojen,« je povedal Just.
Avtor dodatnih pesmi naj bi bil še en evangeličanski pisec Janoš Kardoš, saj se iste pesmi pojavijo v njegovi knjigi, izdani sedem let pozneje.
Knjiga je trenutno na digitalizaciji
Jezikoslovka Klaudija Sedar je povedala, da se zagotovo najdejo še kje kakšne druge knjige, o katerih še danes nimamo podatka.
»Verjamem pa, da se bodo v naslednjih letih prav tako pokazale in se nam približale,« je dodala.
Drugo izdajo Sijartove Molitve bodo zdaj poskušali približati javnosti v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Albert Halasz, bibliotekar v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je pojasnil, da je knjiga trenutno na razpolago v kopiji, original pa imajo na reverzu na digitalizaciji.
Komentarji (30)
Vsaka čast.
Omenil pa bi knjigo ki sem jo našel že dolgo nazaj na podstrešju pri prenovi hiše pri sorodnikih, knjiga je iz leta 1621.
Točnega naslova se ne spomnim niti ga nisem razumel.
Kje je ta knjiga sedaj pa niti ne vem, ker je dosti prastarih stvari izpuhtelo na nepojasnjen način.
Pa se ne spoumnite par rejči? Samo zatou, ka bi znali v šteron geziki je napisana
jebeš tako knjigo
za mene je edino prava knjiga
hranilna knjiga
tako je
Hranilna knjiga je zakon
vse ostale knjige so hrana za molje
in tudi prav je tako
imam v svoji zbirki stokrat starejšo njigo
od vseh knjig imam najraje knjigo
Sex u 89 pozah
tudi ona sex v 13 pozah ni kar tako
Baje da je ta knjiga imenovana Postilla, sem malo povprašal.
Sedaj točna letnica kot sem že napisal oz. še kaj prej, ne me sedaj točno držat za jezik😀.
Sedaj pa kam je odpotovala že davno v preteklosti pa več ne vem.
Ker to je nazaj kakih 40-50let in tudi jaz več ne živim v tistem okolju.
Če je bila rejsan z 1621, te je tou Postilla Michaela Heringa, štero so izdali v Hamburgi.
Zgleda da se dobro spoznaš na zgodovino. Mogoče veš kakšna je vrednost take knjige?
Sigdar odvisno od redkosti. Če je ostalo malo primerkov, te je fejst vrejdna.
fukni knjigo na vago
in kile pomnoži z 1 cent
pa boš videl koliko je vredna
Jaz sem za mojo knjigo
Knjiga o Titu dobil 3 cente
Znankar lejko najdemo ešče prekmurske knige, šterij so dotejmau nej poznali pa nej omenili v katalogaj, razpravaj ali drügij knigaj.
Te knjige so te v mađarščini kera je bila tu v rabi?
zatou, ka ma madžarske črke je nej madžarska kniga
no,pa smo tu. Pri narecju in uporabi prekmurskega jezika.
pardon,narecja
Aja, in ker so v slovenščino Srbi vpeljali srbske črkovne zveze kot npr. lj, nj, kar slovenščina nikoli ni poznala. Pa smo tu, pri jeziku, narečje....
Ljubljana, nadaljnje...
A da ne? Potem je pa verjetno angleška, debilček!
cuden patron tej doncecakos ,najprlej izpodbija,da ima Prekmurscina zveze z madzarscino,te pa priznava ka ma madzarske crke. Kak te nema veze z madzarscino?
zato ker so prekmurci Madžari asimilirani z Hrvaškim in Avstrijskim narodom
Edini slovenci so v prekmurju na Pušči
tako je
Tisto so pa dokazano Indijci..
Ja cigoje po domace zelezoiskalci
Cigani so avtohtoni prebivalci na ozemlju današnje evrope
Slovani so se priselili iz neke azijske vukojebine mnogo mnogo kasneje
to sem slišal in videl na nacionalki
pomeni dokazano in iz zanesljivih virov
Če je bilo to na nacionalki
je pa že res
likvid ti vse pomešaš in ničešar ne veš. Poglej prejšnji komentar: nekdo je tu rekel, da je to madžarska knjiga, ker je pisana po madžarskem črkopisu. ti samo loviš moje besede, ampak tega, kar je bilo pred temi, ne upoštevaš
Prekmurci so potomci Panonskih Slovencev. Prekmurski protestanti so pisali v prekmurskem narečju. Prekmurščina je ena od narečij slovenskega jezika. Madžarske črke so se uporabljale, ker še ni bilo tiskarne s slovenskimi črkami. Čitajte in učite se!
Cigani so avtohtoni prebivalci na ozemlju današnje evrope
Slovani so se priselili iz neke azijske vukojebine mnogo mnogo kasneje