Iz Kroga v Vučjo vas po reki Muri

Skozi zgodovino je bila reka Mura meja, ki je ločevala, danes pa združuje ljudi na njenih bregovih. Ob reki Muri se odvijajo zanimive prireditve, okolica pa ponuja tudi prostor za počitek ali rekreacijo, zato se lahko tja odpravite na zanimiv potep. Konec julija namreč pri brodu na Muri poteka srečanje Prlekov in Prekmurcev, na katerem tekmujejo v vlečenju vrvi, slednjemu pa sledi še Brodarska noč in tradicionalno tekmovanje v pripravi rib. A to še ni vse. Te dni ob Muri potekajo tudi tradicionalni Büjraški dnevi.

Mlinarski dnevu v mlinarskem naselju

Že vrsto let nazaj je društvo pri Kantini v mlinarskem naselju ob reki Muri pripravljajo Mlinarske dneve, kjer so prikazali delo, življenje in običaje Bistričancev ob reki Muri. S  to prireditvijo so želeli ohraniti kulturo obmurskih Bistric in tako prenesti vtise na mlado generacijo. V času žetve pa so tudi prikazali mlatitev pšenice z mlatilnico. Letos žal organizator ni organiziral mlinarskih dnevov in tako sedaj mlinarsko naselje že leto dni sameva, vendar pa ga lahko kljub temu obiščete. V naselju je postavljenih več lesenih kmečkih hiš, kjer stoji tudi mlin in drugi mlinarski objekti, ki so jih uporabljali v času mlinarskih dnevov.

Poleg obiska takih in podobnih srečanj, se tako domačini kot tudi turisti radi odpravijo na sprehode in kolesarjenja ob Muri, kjer jih zaobjame čudovita pokrajina, svež zrak in šumenje vode. Zamuditi ne gre niti vožnje z brodom čez Muro. Za vse tiste, ki pa imate raje adrenalinske športe, pa bo na kožo pisan spust z raftom po Muri.

Učna gozdna pot – Mrtvice reke Mure

Obiskati je mogoče tudi gozdno učno pot, ki je namenjena predvsem učiteljem biologije ter učencem in dijakom ob naravoslovnih dnevih, študentom in vsem ljubiteljem neokrnjene narave. Murski logi in mrtvice reke Mure pri Veržeju namreč predstavljajo pravi naravni biser. Obiščete lahko travnik, ki je nastal z izsekavanjem gozda in ima značilno rastlinstvo vlažnih tal, kot je ozkolistna bela narcisa, ki jo v vzhodni Sloveniji najdemo le na tem območju. Ob bregovih reke Mure lahko spoznavate murski log, ki je razčlenjen v vegetacijske pasove, odvisne od ravni talne vode in sestave tal.

Babičev mlin

Na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo evidentiranih kar 93 lastnikov plavajočih mlinov. Edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji danes je Babičev mlin na Muri v Veržeju, ki je že stalnica na razglednicah iz pokrajine ob Muri. Gre za edinstven spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti in je zanimiva turistična točka.

Babičev mlin je že tretja generacija mlinov, ki so stali na tem kraju. Lastnik prvega mlina, ki je bil postavljen leta 1890, je bil dedek Vladimirja Babiča – Mirča. Mlin, ki stoji še danes, je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih iz železa. Leta 1990 je narasla Mura odnesla pogonsko kolo. V treh mesecih je družina Babič postavila novo pogonsko kolo, ki še danes diha z reko. Vodno kolo je znanilec življenja in simbol sožitja med mlinarjem in reko, ki enkrat nekaj dá in spet drugič vzame. 

Mursko polje

Na severovzhodu Slovenije, v Prlekiji, se na spodnjem Murskem polju razprostira občina Križevci. Njena pokrajina je slikovita, saj je na eni strani obdana z griči, na drugi strani pa s prostranimi polji. Glede na to, kje leži bi lahko rekli, da ima ugodno lego tako z geografskega kot tudi z ekonomskega vidika, saj se v njenem jedru križajo ceste proti vsem večjim pomurskim mestom - Gornji Radgoni, Radencem, Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi. Na severovzhodu meji na občino Veržej, na zahodu na občino Sveti Jurij, na severu se dotika občine Murska Sobota (bakovski kot), na severozahodu preide v občino Radenci, na jugu pa v občino Ljutomer.

Simon Rubin