Arheološka izkopavanja so pri večjih posegih v zemljo obvezna
Na Zemlji je skozi zgodovino živelo ogromno število plemen in kultur v različnih zgodovinskih obdobjih, seveda tudi na področju Prekmurja, brez arheoloških izkopavanj pa ne mogli vedeti nič o naših prednikih. še pred tridesetimi leti o preteklosti na našem področju ni bilo znanega skorajda nič, sedaj pa je znano, da ima Prekmurje bogato arheološko dediščino.
Prav v teh dneh poteka arheološko izkopavanje pri naselju Lipovci na bodoči avtocestni trasi med Beltinci in Lendavo, ki ga vodi arheologinja Irena šavel iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ki je za naš spletni medij odgovorila na nekaj vprašanj ter nam razkazala in predstavila delo, za katero sicer med mladimi vlada veliko povpraševanje, saj je nekoliko bolje plačano, vendar pa tudi precej zahtevno.
Največ izkopanin predstavljajo razne lončenine, razni kovinski predmeti (na primer zajemalke, orožje ...), najdejo pa se tudi kosti in še mnogo drugega. Vse najdbe se skrbno obdelajo in ustrezno shranijo, iz njih pa se dalajo tudi občasne razstave, saj so sedanji prostori murskosoboškega muzeja postali premajhni, po besedah arheologinje pri iskanju ustrezne rešitve vedno naletijo na gluha ušesa.
Za začetek predstavite sedanjo lokacijo arheološkega izkopavanja.
Trenutno se nahajamo na lokaciji Popava, na trasi bodoče avtoceste Beltinci-Lendava, po predvidevanjih pa smo našli naselbinske ostanke iz prazgodovine in zgodnjega srednjega veka.
Tukaj zdaj izkopavamo čas bakrene dobe, kar je od okoli 3800 do 3500 let pred našim štetjem, to področje pa spada pod takoimenovani lasinjski kulturni krog. Ime se vedno določi po nekem arheološkem najdbišču, kjer se prvič pojavi ta kultura, v tem primeru je bila to Lasinja na Hrvaškem.
Za katere kulture je že prav tako znano, da so prebivale na območju Prekmurja?
Znano je, da so ob koncu bronaste dobe k nam prišla predilirska plemena in potem v času železne dobe še ilirska. Našle pa so se še najdbe kultur iz keltske oziroma latenske dobe. V času Rimljanov je bilo večinsko staroselsko prebivalstvo, vendar je bilo takrat naše področje zavzeto s strani Rimljanov in je spadalo pod provinco Panonijo.
Najbolj zanimive pa so prav gotovo najdbe staroslovanskih ljudstev ...
Staroslovanske najdbe so iz zgodnjega srednjega veka, najstarejše nekje iz prve polovice šestega stoletja in jih beležimo tudi na tem izkopavanju. Staroslovane štejemo za naše prednike. V naše kraje so prišli postopoma, izvirajo pa s področja med rekama Dnjeper in Dnjester, pot k nam pa jih je vodila preko podpročja sedanje Poljske in Slovaške.
Na kratko predstavite, kako poteka arheološko izkopavanje.
Za posamezno izkopavanje se dobi določena površina, ki je bila ugotovljena pri arheološkem terenskem pregledu in je določena za izkop. Najdbišče, na katerem se trenutno nahajamo, meri 15 tisoč kvadratnih metrov in je razdeljeno na sedem sektorjev. Posamezen sektor je dolg 300 in širok 10 metrov, zaradi lažje evidence so sektorji nato razdeljeni na kvadrante (desetkrat deset metrov), saj se vsaka najdba sproti natančno evidentira preko digitalnega teodolita in računalnika. Včasih je potekalo delo ročno, sedaj pa je sklenjen kompromis zaradi hitrosti samega izkopavanja in se na grobo koplje z bagrom.
Kako bi odgovorili mnogim, ki se ne zavedajo pomembnosti preteklosti, in menijo, da so arheološka izkopavanja neracionalno zapravljanje denarja?
Temu se vedno znova samo nasmejim, saj je to naša zgodovina, naša preteklost, naša dediščina, in če nekaj izvemo o preteklosti, iz katere ni pisnih virov, to ne more biti zapravljanje denarja. Ne vemo, katera ljudstva so bivala tukaj, poznamo pa njihovo kulturo in lepo je poznati preteklost, na kateri gradimo sedanjost in bodočnost. Kdor trdi, da zapravljamo denar, je nevednež.
Splošno sprejeto stališče v Evropski uniji, katere del smo sedaj tudi mi, je varovanje pretekle dediščine, kar je posebna prioriteta. To zahteva tudi malteški sporazum, ki ga je podpisala tudi Slovenija, da bo varovala predvsem arheološko dediščino pri eventuelnih posegih v zemljo. In ker avtocesta spada med velike posege, je obvezno na trasi narediti izkopavanja.
Kako »bogata« je nasploh arheološka dediščina v Prekmurju?
Pred tridesetimi leti je bilo območje Prekmurje anonimno, bela lisa v Sloveniji, kar se tiče arheološke preteklosti, danes pa se lahko pohvalimo z najstarejšimi žganimi grobovi v Sloveniji iz bakrene dobe, s posebnim načinom pokopavanja iz obdobja starejše železne dobe, s keltskimi postojankami oziroma njihovo arhitekturo in nenazadnje prvo slovansko poselitvijo v Sloveniji. Vse to dokazuje, da izkopavanja niso nepotrebno zapravljanje denarja, ki je le majhen delček od vsote, ki gre za izgradnjo avtoceste.
