Na spletnih medijih Sobotainfo, Mariborinfo in Ptujinfo izvajamo projekt Odkrito na spletu, v sklopu katerega predstavljamo zgodbe ljudi, ki se kakorkoli počutijo stigmatizirani od družbe. Tokrat predstavljamo zgodbo 35-letne Prekmurke Ane Raščan.
Ana Raščan, danes uspešna novinarka, televizijska voditeljica in igralka je dekle, ki ji je življenje v domači hiši med lendavskimi griči še kako zaznamovalo življenje. Svoje otroštvo in mladost je preživela v strahu, nasilju in bolečinah. Tako kot žrtev očeta alkoholika začne svojo zgodbo:
»Oče nas je na pol ubijal vsak dan. To so bile sablje, pištole, udarci. Fizično je tisto, kar se vidi, kar pa je psihično, tisto, kar se ne vidi, pa je še stokrat hujše. Do desetega leta, ko smo se z mamo in sestro odselile, sploh nisi čustveno tam, si čustveno otopel. Samo boriš se za preživetje. Jaz vsako jutro nisem vedela, ali bo mama sploh živa prišla ven iz sobe. In ko to doživlja 5-letni otrok, ki mu je mama vse, se to ne da opisati.«
Prvi pozitivni spomini in občutki
Kot otrok nasilnega alkoholika se Ana le bežno spominja tistih pozitivnih utrinkov iz otroštva.
»V otroštvu je bilo pozitivno to, da sem šla od doma, da sem šla na krožke, na plesne vaje, v glasbeno šolo, pa k prijateljici, a ko sem šla, sem vsakič vedela, da moram priti domov, v to grozo, v ta gnus, v to psihično in fizično nasilje. Težko govorim o pozitivnem.«
A o tistem pravem pozitivnem občutku, ki ga je občutila šele pred osmimi leti, govori z iskrenostjo, žarom in očmi solznimi od veselja.
»Ko se je rodila moja prva nečakinja. Kar kurjo polt sem dobila. Takrat pa se je v meni vzbudil en tak lep občutek, da sploh nisem vedela, iz kje je prišel. Ker ga nikoli v življenju še nisem občutila. To je res ena taka brezpogojna ljubezen, pa sploh ne veš, zakaj, takrat sem jaz enostavno rekla: 'Aja, to tudi obstaja? Ta lepi občutek?' Takrat sem razumela, kaj pomeni ljubezen.«
Ko je odrasla, je Ana ubrala pozitivno pot. Ubrala je pot hvaležnosti za vse, kar je prestala, saj je s to izkušnjo postala to, kar je danes: uspešna, zagnana in močna ženska.
»Če se mi to ne bi zgodilo v otroštvu, verjetno ne bi bila zdaj tako močna ženska. Tudi drugače gledam na stvari, drugače gledam na odnose in drugače gledam na ljudi in sama nase.«
Otroku družinski svet predstavlja edini pravilni svet. In medtem ko se v šoli naučiš računati in pisati, se še pred tem v družini naučiš vseh vrednot, ljubezni, za kar pa je bila Ana prikrajšana.
»Jaz se vsega tega nisem takrat naučila in zdaj se učim oziroma se moram priučit. Mene nihče ni naučil, kako imeti rada sebe, kaj šele druge, ker je bilo v družini samo nasilje. Zame je ljubezen nasilje,« pravi Ana, ki je s svojo trdno voljo in močjo uspela priti do točke, ko je zrasla, se zavedela in osmislila svoje težko obdobje."
"Zadnji dve leti se jaz aktivno ukvarjam sama s sabo, in da nekako vidim spremembe sama pri sebi. Žalostno je to, da sem 33 let živela v nekem svetu, ki mi ni bil po godu, ki mi ni bil všeč, ker nisem bila jaz. To je predvsem žalostno.«
Še danes jo spremlja občutek nesprejetosti
»Seveda, da se otrok počuti nesprejetega. Če se dva pred njim prepirata, pa on joče in ga nobeden ne more pomiriti, ker se vsi bojimo za preživetje. Itak, da se čutiš nesprejetega v primarni družini, v katero bi moral biti najbolj sprejet.«
Ta občutek jo je spremljal še dandanes.
»To je ta občutek, ki ga še zdaj čutim. Občutek odrinjene od družbe, da te nihče ne mara oziroma da te nihče ne sprejema.«
Ani je s trdim delom na sebi, ki vključuje terapevtsko pomoč, jok, jezo in podobno, uspelo razumeti, od kod izhaja ta občutek nesprejemanja in se ga počasi naučila predelati.
»Ko sem jaz v tem občutku si rečem: 'Ana ta občutek ni primeren, zato ker nimaš nobenega razloga za te občutke.' Ampak to si jaz moram govoriti tako na glas. Velikokrat, če se zgodi kakšna situacija, ko me kaj prizadene, kjer se počutim nesprejeta, grem kar ven, si vzamem pet minut, se malo nadiham in si govorim afirmacije. Ampak tako dejansko je videti zdaj moje življenje.«
Tako jo še danes včasih spremlja strah pred nesprejetostjo, pred tem, da ne bo ljubljena in da bo delala napake.
»A zdaj moram najprej pri sebi to uzavestiti in imeti rada sebe z vsemi svojimi napakami.«
Pogumni Ani Raščan je travmo, ki je dolga leta nosila s sabo, uspelo predelati. Kljub težki življenjski situaciji zdaj pozitivno in samozavestno gleda na prihodnost, se trudi opozarjati, da se za zidovi hiš in stanovanj marsikdaj dogajajo grozote, obenem pa opogumlja ljudi s podobnimi travmami ter raznaša ljubezen in moč, ki ju nosi v sebi.
Projekt Odkrito na spletu sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
