Po več poplavah v zadnjih letih se je ministrstvo za okolje ukrepanja lotilo z reorganizacijo lastnih vrst in z več denarja za ukrepe, v pripravi je tudi načrt za upravljanje z vodami.
Pred letom je bila ustanovljena Direkcija RS za vode, v katero so vključeni zaposleni Inštituta za vodo, Agencija RS za okolje in nekaj kadrov ministrstva za okolje. Ta operativna služba bo učinkoviteje usklajevala pripravo in izvedbo protipoplavnih in drugih ukrepov.
Verige elektrarn ni v načrtu, so pa kriteriji in postopki
Verige hidroelektrarn na Muri v Načrtu za upravljanje z vodami ni, je zagotovil direktor direktorata za vode ministrstva za okolje Leon Behin, so pa v načrtu kriteriji in postopki, ki bi jih moral investitor izpolniti, če bi želel dobiti soglasja za gradnjo elektrarn, poroča Večer.
Ministrstvo se je v tem mandatu končno resneje lotilo priprave omenjenega načrta, ki bo krovni dokument upravljanja z vodami v Sloveniji. Trenutno je načrt v javni obravnavi.
»S tem načrtom bomo določili ključne ukrepe za ohranjanje dobrega stanja voda, pa tudi bodočo cenovno politiko na področju rabe voda - tako na koncesijskih kot na vseh drugih rabah,« je pojasnil Behin.
Poplave povzročile več stomilijonsko škodo
Na ministrstvu za okolje so izračunali, da so v zadnjih desetih letih večje poplave v Sloveniji povzročile za približno milijardo evrov škode, če pa k tej oceni dodajo še posredno škodo, kot je izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave, dolgoročne posledice in podobno, pa je letna škoda zaradi poplav v povprečju približno 150 milijonov evrov.
Pri pripravi načrta sodeluje tudi Zavod za varstvo narave
Pri pripravi načrta za upravljanje voda sodeluje Zavod za varstvo narave in se usklajuje z ministrstvom za okolje v postopku priprave načrta. Pripravili so tudi naravovarstvene smernice in podali mnenje na okoljsko poročilo v postopku Celovite presoje vplivov na okolje.
»Naše stališče glede posegov v vodne habitate je, da morajo biti izvedeni na način, da se ohranja ugodno stanje vrst, habitatnih tipov in lastnosti naravnih vrednot. Zagovarjamo zagotavljanje poplavne varnosti z negradbenimi ukrepi, kjer je to mogoče zagotavljati, predvsem z ohranjanjem in vzpostavljenim zavarovanjem razlivnih površin, tudi z odkupi zasebnih zemljišč ob vodotokih,« so sporočili iz osrednje slovenske naravovarstvene institucije za Večer.