Po sklepu vrhovnega sodišča je hči nekdanjega župana Murske Sobote Ferdinanda Hartnerja Elizabeta Wurth upravičena do vračila po drugi svetovni vojni zaplenjenega gradu na Goričkem in vile v Murski Soboti.
Do takšnega sklepa so sodne oblasti prišle po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspešna v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo, v Delu piše Jože Pojbič.
Njen odvetnik Danilo Hari je na vrhovnem sodišču obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja, ki je bil po vojni razlaščen in v odsotnosti obsojen na smrt, in dosegel razveljavitev obsodbe.
Ker je bila obsodba razveljavljena, bi morala biti razveljavljena tudi zaplemba premoženja, je Wurthova trdila na sodišču. Murskosoboško okrajno sodišče jo je najprej zavrnilo, a je višje sodišče takšno sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odločila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi višje in na koncu vrhovno sodišče.
Wurthovi bodo izplačali odškodnino
"Za vrnitev podržavljenega premoženja pokojnega Ferdinanda Lindvaya Hartnerja, ki so mu ga 17. avgusta 1945 zaplenili s kazensko sodbo Vojaškega sodišča Mariborskega vojnega področja, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti," so na državnem tožilstvu pojasnili razplet dolga leta trajajočih postopkov vračanja premoženja.
Gre za grad in vilo, ki so ju jugoslovanske komunistične oblasti po drugi svetovni vojni zaplenile Ferdinandu Hartnerju, veleposestniku in županu Murske Sobote med letoma 1933 in 1945. Wurthovi bodo sicer verjetno zdaj izplačali odškodnino, grad in vila pa bosta ostala v državni lasti.
Kdo je Ferdinand Hartner?
Ferdinand Hartner izhaja iz znane predvojne prekmurske rodbine Hartner, Ferdinand je bil v njej posinovljenec. Njegov ded Karl Hartner je v Murski Soboti upravljal trgovino z železnino in je bil eden izmed številnih obrtnikov, ki so tedaj delovali v mestu. Hartner je bil med drugim predsednik Prekmurske banke ter upravitelj opekarne, gradu in veleposestva na območju Gornje Lendave. Hartner je svojemu imenu dodal še naziv Lindvay, kar pomeni Lendavski.
Leta 1941 je Hartner postal predsednik Madžarskega izobraževalnega društva Slovenske krajine, namen tega je bilo širjenje madžarske kulture in madžarske narodne zavesti med prebivalstvom današnjega Prekmurja. To so dosegali z organizacijo jezikovnih tečajev, političnega in kulturnega življenja, hkrati pa skrbeli za dvig gospodarstva v pokrajini