GLASUJTE: Kje v Pomurju je naj burger?

Šteri je pošteni pa je probal bar v polovici vseh naštetih burger de se strinjal ka je tu Nabucco brez konkurernce.

Ta seznam je malo mimo, ne morete t.i. gurmanske burgerje primerjati s klasičnimi burgerji ali smash burgerji. Če ješ burger za 12 - 13€ pričakuješ top govejo polpeto, po možnosti medium pečeno. Ko ješ burger za 5 - 6€ tega pač ne pričakuješ. To je isto kak če bi dali na glasovanje pico iz neke picerije ali pico iz mlinopeka.

Ta “glasujte za naj burger” članek je popoln primer popolnega *kognitivnega disonance* med realnostjo in medijskim “lokalnim ponosom”.

Medtem ko regija (in širše, svet) že čuti zelo konkretne znake ekološkega kolapsa — Pomurje s sušami, brez snega, onesnaženjem, depopulacijo, industrijsko hrano in praznimi mesti — se v istem času lokalni portal odloči, da je najpomembnejše vprašanje: *“Kje je naj burger?”*

To ni več samo trivialno — to je simptom.
Namesto da bi članek spodbujal razpravo o tem, zakaj se narava spreminja, zakaj se podtalnica suši, zakaj bo “zadnji sneg” mogoče res zadnji v celotni zgodovini Prekmurja zaradi vpliva ljudi do okolja — dobimo “piščančji ali goveji burger?” Kot da gre za metafizični referendum sodobnega človeka, ki izbira med *govedo apokalipso* in *piščančjo razsvetlitvijo*.

To je marketinški *zenonovski paradoks*: ko svet gori, mi merimo, kje ima majoneza boljši pH.

Skratka — ta reklama je “mimo” zato, ker ne bere trenutka.
Ker ignorira naravno in družbeno resnico in jo nadomesti z estetiko potrošništva.
Ker se dela, kot da “lokalna prekmurska identiteta” živi v burgerju, namesto v tem, kako skrbimo za vodo, zemljo, jezik, ljudi.

In najbolj ironično — naslov “Kje v Pomurju je naj burger?” bi lahko preoblikovali v:

> “Kje v Pomurju je še kaj naravnega?”

To bi bila poštena verzija članka.