V Rakičanu zbrani kmetje, znanstveniki in podjetja iščejo rešitve za prihodnost slovenskega žitarskega sektorja.
Na posestvu Biotehniške šole Rakičan je bila strokovna prireditev, ki je povezala kmete, semenarske hiše in strokovnjake s področja poljedelstva.
Dogodek, v organizaciji Skupine Panvita, Kmetijskega inštituta Slovenije ter Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je bil osredotočen na ključno vprašanje: kako pridelovati pšenico v spremenjenih podnebnih razmerah?
Od zamaknjenih setev do bojazni pred točo
Udeleženci dogodka so najprej prisluhnili strokovnim predavanjem o sezoni 2024/2025, pomenu certificiranega semena in sodobnih pristopih k gnojenju z dušikom.
V razpravi je bil poudarjen naraščajoč pritisk, s katerim se kmetijstvo sooča zaradi nepredvidljivega vremena in velikih stroškov pridelave.
Po strokovnem delu so se udeleženci odpravili na poskusna polja, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali sortiment žit različnih semenarskih hiš in se prepričali o razlikah med posameznimi sortami.
Branko Virag, Panvita: »Pšenico pridelujemo s strahom pred vremenom«
»Jeseni je bilo preveč padavin, kar je zamaknilo setev. Zima je bila suha, pomlad pa znova prinesla bolezni in manj padavin,« je povedal Branko Virag iz Panvite.
»Letos bomo žetev verjetno začeli prej. Največji strah pa so nevihte s točo, ki lahko v desetih minutah izničijo celoletno delo.«
Panvita ima letos 200 hektarjev pšenice, od tega je 150 hektarjev semenske, ki jo bodo ponudili slovenskim kmetom za pogodbeno pridelavo. Sklenjenih imajo tudi pogodb za več kot 5000 ton odkupa pšenice.
Glede vegetacije je Virag poudaril pestrost letošnje sezone: »Od mokre jeseni, ko smo v septembru in oktobru dobili skoraj dvojne količine padavin, kar je povzročilo zamik setve, razen mogoče na lahkih tleh. Sama zima je bila dokaj suha in je rastlinam omogočila, da so praktično celo zimo vegetirale, tako da so se koreninski sistemi imeli možnost ojačati in razviti.«
Kmetje: »Upamo na zdrav pridelek. Dobiček ni nikoli zagotovljen.«
Eden od kmetov iz Pomurja je odkrito povedal, da pričakuje povprečno letino, kar bi bilo glede na vremenske razmere že uspeh: »Vsako leto se nadejamo, da bo pridelek vsaj zdrav in kakovosten. Želim si, da bi bila to krušna pšenica za domačo prehransko varnost.«
Po njegovem je prihodnost slovenskega kmetijstva odvisna predvsem od mladih: »Starejši izgubljamo moč, a še vztrajamo. Dve leti smo bili v izgubi. Zdaj upamo, da bomo s trudom vseeno nekaj zaslužili.«
Na vprašanje o borzni ceni pšenice je odgovoril: »Odkupne cene so vedno špekulativne oziroma kažejo, da bo ta podobna, kot je bila lani. Ampak zaenkrat, kolikor imam podatke, kažejo, da se dobre letine posodabljajo.«
Na vprašanje o nedavni katastrofi na Goričkem pa je s sočutjem povedal: »Vedno podoživljam trenutke, ko je bila pri nas toča, in ubogi kmetje, drugo ne morem reči nič.«
