Spoznajte modernistično preobrazbo Murske Sobote arhitekta Franca Novaka.
Večstanovanjski bloki v Murski Soboti na Ulici Štefana Kovača, zgrajeni leta 1956, predstavljajo enega najpomembnejših uresničenih urbanističnih projektov arhitekta Franca Novaka.
Kot navajajo zapisi, ki jih hrani Pomurski muzej Murska Sobota, je ta kompleks v celoti zasnovan po njegovih natančnih načrtih in je temeljni primer modernističnega posega v urbano tkivo povojne Murske Sobote.
Urbanistična zasnova in vpliv Le Corbusiera
Obcestni stanovanjski niz sestavljata dva tipa prostostoječih blokov, ritmično razporejenih vzdolž prometne osi. Takšna zasnova neposredno odraža urbanistične principe Le Corbusiera, ki je opozarjal, da tradicionalni štirikotni mestni bloki z ozkimi ulicami ustvarjajo nezdrava dvorišča in mračna bivalna okolja.
Po njegovem mnenju je pravo nasprotje temu zobčasta postavitev: stavbe se cestni osi enkrat približujejo, drugič odmikajo, med njimi nastajajo odprti prostori s svetlobo, zrakom in zelenjem.
Novak je te ideje predelal in prilagodil razmeram Murske Sobote, kar se kaže v:
- odprtosti stanovanj proti zraku in svetlobi,
- širokih zelenih pasovih med bloki,
- prostoru za otroška igrišča in drevoredno zasaditev,
- poudarjeni igri svetlobe in sence, ki krepi arhitekturni značaj.
Takšna zasnova je bila po Le Corbusierovih teoremih posebej primerna pri razširitvah obstoječih mest, kar se je izkazalo tudi v Murski Soboti, ki je v tem času doživljala dinamično urbanistično preobrazbo.
Novakov vizionarski pristop
Arhitekt Novak je želel Mursko Soboto razviti v mesto, kjer bi prevladovali zelenje, sonce in svež zrak. Zato je južni obcestni del Ulice Štefana Kovača zasnoval povsem drugače od njenega severnega dela, ki je bil že pozidan s strnjeno zazidavo.
Prav ta kontrast – sproščeni ritmi prostostoječih blokov nasproti tradicionalni strnjenosti – predstavlja največjo urbanistično novost ulice.
Prepoznavni elementi Novakove arhitekture
Kot navajajo muzejski zapisi, so objekti na tem stanovanjskem nizu opremljeni z vsemi značilnimi elementi Novakovega zrelega modernističnega izraza:
- nadstrešek nad vhodom, ki poudarja vhodno os,
- kombinacija kamna in ometa, prepoznavna materialna poetika,
- simetrično urejene fasade, vedno po dve in dve identični kot “nasprotni” fasadi,
- umirjeno razmerje med horizontalo in vertikalo,
- premišljena, a estetsko atmosferska igra senc, ki nastaja zaradi zamikov volumnov.
Kompleks večstanovanjskih blokov na Ulici Štefana Kovača je tako eno najjasnejših pričevanj o tem, kako je Franc Novak povezal evropski modernizem s potrebami lokalnega prostora in ga v Murski Soboti zasidral na način, ki ostaja arhitekturno prepoznaven še danes.
Novak je eden najpomembnejših ustvarjalcev modernega arhitekturnega obraza Murske Sobote. Rodil se je leta 1906 v družini gradbenega mojstra Jožefa Novaka in Sidonije.
Očetova zgodnja smrt ga je že v otroštvu postavila na samostojnejšo pot – vzgojo je prevzela babica, ki je kot kočijažinja vozila poštno kočijo na relaciji Murska Sobota–Gederovci–Radkersburg.
Otroštvo in zgodnje šolanje
Novak je osnovno šolo obiskoval med letoma 1913 in 1917, nato pa meščansko šolo v Murski Soboti. Prevratna leta (oktobrska revolucija, Murska republika) so prekinila njegovo šolanje, ki ga je dokončal šele leta 1921 na Madžarskem.
Zatem je tri leta delal kot zidarski vajenec pri stricu Francu Novaku, prav tako gradbenem mojstru v Murski Soboti.
Njegovo prvo tesnejše srečanje z arhitekturo se je zgodilo ob gradnji Bogojinske cerkve, kjer je sodeloval kot zidarski pomočnik.
Izobraževanje in vplivi
Leta 1924 je začel obiskovati delovodsko šolo v Ljubljani in jo zaključil leta 1926. Zatem se je vpisal na srednjo tehniško šolo, a kmalu ga je začela privlačiti sodobna arhitektura evropskih mest.
Študij na Dunaju ni bil samoumeven – izbiral bi lahko tudi Ljubljano, a najverjetneje je nanj močno vplival zagrebški arhitekt Ivo Špinčić, učenec znamenitega Petra Behrensa, učitelja modernizma. Prav Behrens je postal Novakov profesor na dunajski Umetnostni akademiji, kamor se je vpisal 16. oktobra 1930.
Med študijem so mu pomagali premožnejši soboški mecenati, ki so mu v letih 1930–1931 naročili več družinskih vil – prve zrele primere njegove moderne arhitekture.
Poklicna pot in prepoznavni slog
Do leta 1934 je študiral pri Behrensu, nato je bil vpoklican v vojsko. Po služenju se je zaposlil na občini Murska Sobota, kjer je med letoma 1934 in 1938 vodil več urbanističnih ureditev, med drugim: Trubarjev drevored, grajsko ploščad in javne površine v središču mesta.
Umrl je 18. decembra 1959 v Sračincu pri Varaždinu.
