Vsak izmed nas se je že kdaj počutil manjvredno, osamljeno in se nikakor ni mogel vklopiti v t. i. »kul« družbo. A situacija je resnejša, kot si morda mislimo, saj se nasilje mnogokrat začne izvajati že v osnovni šoli. Tudi Pomurje ni izjema.
Nasilje v šoli – tudi vaš otrok je lahko žrtev
Na eni izmed pomurskih osnovnih šol smo izvedli anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 26 otrok, ki obiskujejo sedmi in osmi razred devetletke. Zanimalo nas je predvsem, koliko se jih je že kdaj znašlo v vlogi žrtve nasilja oziroma, ali poznajo vrstnike, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami. Dobra polovica anketiranih je priznala, da je oz. je že kdaj bila žrtev nasilja, ostali pa poznajo vsaj enega vrstnika, nad katerim so nasilje izvajali. Iz rezultatov je razvidno, da je najbolj razširjeno fizično nasilje (pretepanje, brcanje in porivanje), ki mu sledita verbalno (zmerjanje, zbadanje) in spolno (neprimerno ogovarjanje, dotikanje). Kot najpogostejši vzrok za izvajanje nasilja je večina obkrožila videz osebe (oblačila, telesna teža …), nekateri so kot razlog navedli še pripadnost nižjemu socialnemu sloju, drugi etnični ali verski skupini in spolno nagnjenost osebe. Učence smo prav tako povprašali, ali so o tovrstnih dogodkih obvestili starše in pristojne osebe, pri čemer jih je večina odgovorila pritrdilno.
Otroku moramo krepiti samozavest
O omenjeni tematiki je spregovorila tudi šolska psihologinja Dominika Sraka, ki v zadnjih letih ni opazila bistvenega povečanja števila primerov izvajanja nasilja na šoli, vendar pa poudarja, da je pomembno otroke že ob vstopu v osnovno šolo seznaniti z metodami reševanja konfliktov. Spodbuja izvajanje delavnic, namenjenih komunikaciji med učenci, in razredne ure, ki tovrstne probleme intenzivneje obravnavajo. Starše poziva, da otrokom, ki so žrtev nasilja, krepijo samozavest in jih spodbujajo, da se postavijo zase. Po njenem mnenju so žrtve nasilja večinoma introvertirani, zadržani in sramežljivi učenci, katerim primanjkuje socialnih stikov, hkrati pa dodaja, da so otroci morda preveč izpostavljeni številnim medijem, ki nestrpnost do drugačnosti še dodatno krepijo. Kot pravi, svetovalne službe in strokovni delavci med seboj tesno sodelujejo, organizirani pa so tudi v okviru raznih študijskih skupin, kjer strokovnjaki izmenjujejo izkušnje glede obravnavane teme.
Kdo so žrtve in kdo nasilneži?
Z nasiljem v šoli se Ministrstvo za notranje zadeve ukvarja že kar nekaj časa, pri čemer poudarja, da so žrtve večinoma otroci in mladostniki, ki se na kakršen koli način razlikujejo od »normalnih« učencev oz. učenk. V omenjeno skupino spadajo predvsem otroci, ki so hendikepirani, iz nižjega socialnega razreda, pripadajo drugi etnični oz. verski skupini ali imajo homoseksualna nagnjenja. Tudi nasilneži so največkrat otroci in mladostniki, vendar pa so razlogi za njihovo vedenje različni. Za nekatere je izvajanje nasilja nad drugimi način reševanja problemov, drugi pa so bili kdaj tudi sami žrtev in si poskušajo tako priboriti pomembno mesto v skupini.
»Bullying« ima lahko dolgotrajne posledice
Tiskovna agencija Reuters je nedavno objavila izsledke najnovejše študije, ki se je osredotočila na posledice nasilja v šoli (ang. »bullying«). Rezultati so pokazali, da so otroci, ki so se bodisi znašli v vlogi žrtve bodisi nasilje izvajali sami, v večji nevarnosti, da postanejo depresivni, trpijo za anksioznostjo ali drugimi resnimi duševnimi motnjami. Predvsem izvajanje nasilja nad lezbijkami, geji in biseksualnimi otroci je pogosteje vodilo do depresije in občutka manjvrednosti v obdobju adolescence. Znanstveniki pozivajo starše, zaposlene na šolah in zdravnike, naj tesneje sodelujejo in poskušajo preprečiti, da se nasilje sploh pojavi, saj se lahko negativne fizične ali duševne posledice pri otrocih kopičijo ter izbruhnejo šele čez nekaj let. Pomembno je, da si pred realnostjo ne zatiskamo oči in poskušamo otrokom v stiski pomagati po svojih najboljših močeh.
Tekst: Teodora Kuhanec
