Slovenci spet v vrhu Evrope. Kar 85 odstotkov mladih v Sloveniji živi doma pri svojih starših, v kar so večinoma prisiljeni zaradi ekonomske krize.
Število mladih, ki živijo doma se je od leta 2007 precej zvišalo. Tako je pred krizo pri starših živelo 64 odstotkov mladih Slovencev, leta 2011 pa kar 85 odstotkov. Do tega prihaja predvsem zato, ker mladi po diplomi ne dobijo zaposlitve in se ne morejo finančno osamosvojiti, zato so primorani ostati doma. S tem pa se, kot opozarjajo strokovnjaki, povečuje občutek družbene izključenosti.
Kljub manj zasebnosti, več udobja
Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da kljub ekonomski krizi, mladi ostajajo doma tudi zato, ker jim tam ni hudega, kljub pomanjkanju zasebnosti in miru pred starši, pa imajo vseeno več udobja in varnosti, lastna sredstva pa porabijo za kaj drugega. Zaradi tega, pa revščina med mladimi v Sloveniji ni tako izrazita, in je nekje v evropskem povprečju.
Moški doma dlje časa kot ženske
Trend življenja pri starših je značilen za mlade med 18 in 24 let ter mladimi med 25 in 29 let starosti, in sicer tako za ženske kot moške. Vendar pa mladi moški v večji meri živijo pri starših kot mlajše ženske, ki se od doma odselijo, ko so v povprečju stare 27 in pol let, moški pa kar tri leta pozneje, stari v povprečju 30 let in pol.
Vse daljše življenje pri starših, v kar so mladi prisiljeni zaradi ekonomske krize, ima resne posledice na njihovo neodvisnost, prehod v odraslost, odvisnost mladih na finančnem področju, na socialnem in čustvenem področju.
Življenje pri starših tudi posledica egoizma le-teh
Življenje pri starših pa lahko vpliva tudi na slabšo samopodobo mladega človeka, opozarja psihologinja Jasna Vuradin Popović, če se zaradi tega, ta dojema kot manj vrednega. Ostajanje doma in življenje pri starših pa bi lahko bil tudi egoizem staršev, dodaja psihoanalitik Jože Magdič, saj se tako maščuje pozabljanje na skrb za zdrav čustveni razvoj otrok.
Urjenje strpnosti in poslušanja
Vendar pa oba, tako Popovićeva kot Magdič opozarjata, da pa ni življenje pri starših nima samo negativnih posledic na mlade. Skupno življenje omogoča večjo možnost komuniciranja, medsebojne pomoči pri rutinskih opravilih, poglabljanje čustvenih vezi, urjenje v strpnosti in poslušanju, pravi Popovićeva in dodaja, da so ravno to veščine oziroma kompetence, ki so nujno potrebne za timsko delo v vsakem kolektivu.
Življenje pri starših prilagajanje na novonastale razmere
Skupno življenje zahteva več obojestranskega prizadevanja, saj zaradi življenja večih generacij skupaj prihaja do trenj, ki pa pripomorejo pri piljenju čustevnosti vseh, meni Magdič. Dodaja še, da se časi spreminjajo in zahtevajo prilagajanje tako, da življenje pri starših lahko razumemo kot način prilagajanja na novonastale družbene in finančne razmere.
