Prekmurski ljubitelji bonsajev so v sodelovanju z MIKK-om na grajskem dvorišču postavili na ogled svoje bonsaje, ki jih boste lahko občudovali do desetih zvečer.
Svoje bonsaje so na ogled že drugič postavili prekmurski ljubitelji bonsajev: Roman Balajc, Štefan Barber, Boris Hakl, Andrej Hriberšek, Tomaž Jug, Bogdan Lemut in Jože Sreš. Za vzgojo bonsaja je potrebno veliko vloženega truda, ljubezni in znanja.
Bonsaj – drevo v lončku
Beseda bonsaj izvira iz japonščine in v dobesednem prevodu pomeni drevo v lončku. Večina nas misli, da bonsaji izvirajo iz Japonske, toda v resnici korenine umetnosti segajo 2000 let nazaj na Kitajsko. Na Japonsko se je umetnost prenesla okrog leta 1300 preko Koreje. Japonci so pravi umetniki v negovanju bonsajev, nekateri primerki so obravnavani kot nacionalna kulturna dediščina in jih je prepovedano odpeljati iz države. V Evropi je vzgoja bonsajev priljubljena na Nizozemskem in v Italiji, evropski slog pa je nekoliko drugačen od japonskega
Bonsaji pri nas
Bonsajizem je doživel razcvet v Sloveniji po letu 2003, ko je bilo tudi ustanovljen Slovenski klub bonsajev, katerega predsednik je znan športni novinar Tomaž Kovšca. Med bonsajisti je veliko več moških kot žensk, med začetniki bonsajizma v Prekmurju pa je znan florist Andrej Hriberšek, ki je za bonsaje navdušil tudi našega sogovornika Romana Balajca. Ljubiteljsko se z umetnostjo bonsajev v Prekmurju ukvarja približno 10 ljudi, njihovo število počasi narašča.
Za vzgojo bonsaja je potrebnega veliko potrpljenja
Kot sta nam povedala Roman Balajc in Jože Sreš, je vzgoja bonsaja zelo dolgotrajen in zahteven postopek, saj traja približno 6 let. Začne se z iskanjem primernega drevesa, najbolj primerna so majhna in debela drevesa, za vzgojo so primerni tako iglavci kot listavci. Eno izmed redkih dreves, ki pa ni primerno za bonsaj je akacija. S posebnimi metodami oblikovanja in obrezovanja dobi bonsaj končno obliko; pomembno je pogosto presajanje dreves ter pravilno zalivanje in gnojenje. Pomembna je tudi posoda, v kateri je drevo posajeno – pri nas primernih posod ni mogoče dobiti, zato jih naročajo iz tujine. Napačna je splošna predstava, da so bonsaji drevesa okenskih polic. Bonsaji v resnici ne marajo stanovanj in toplote, morajo biti na prostem kot v naravi.
Stoletnik v lončku
Zanimivo zgodbo ima več kot sto let star gaber – rasel je v živi meji, lastnik se je odločil, da se ga bo znebil. Ker je drevo bilo sveže, ni zgorelo. Nato ga je našel Roman Balajc in iz njega ustvaril čudovito umetnino, katere vrednost ocenjuje na približno 6 tisoč evrov. Dejstvo pa je, da je večina dreves za njihove lastnike neprecenljivih, saj postanejo kot člani družine. Kot je dejal Jože Sreš, si težko privoščiš tudi 10 dni dopusta, saj moraš najti nekoga, ki ti bo zalival in negoval drevesa. Čeprav obstajajo določena pravila za vzgojo bonsajev, pusti vsak umetnik drevesu svojevrsten pečat. Ker lep dan kar vabi na prosto vam predlagamo, da se sprehodite do grajskega dvorišča in kanček umetnosti bonsajev doživite tudi sami.
