Le redki smo s formalnostmi pogrebov dobro seznanjeni, dokler nas v to ne prisili izguba bližnjega.
V Sloveniji se ob slovesu odločamo predvsem za pokop s krsto ali upepelitev in pokop z žaro, možen pa je tudi raztros pepela. Tega lahko svojci opravijo na kraju, ki ga ima v ta namen predvideno posamezno pokopališče ali pa na kakšni drugi lokaciji izven pokopališča, za kar pa potrebujejo dovoljenje upravne enote.
Možnost raztrosa pepela na pokopališču v naših krajih ob Kapeli nudijo tudi v Radencih. A tam za to storitev zaračunajo – večkrat.
Namesto enkratnega plačila letna položnica
Pisanje medijev o vsakoletnem strošku, ki ga v Radencih predstavlja enkraten raztros pepela, je poskrbelo za precej razburjenja v slovenski javnosti.
Za uporabo v ta namen urejenega kraja svojci pokojnega namreč tam prejemajo letno položnico. V nasprotju z večino slovenskih pokopališč torej ne gre za enkratno plačilo, opravljeno ob obredu.
Zaračunavanje pristojbine, ki znaša 15 evrov na leto, odgovorni utemeljujejo z vzdrževanjem zelenice, namenjene temu obredu.
»Na podlagi veljavnega odloka je možno raztros pepela umrlega opraviti na obeh naših pokopališčih. Ker ni oznake imena umrlega, so svojci pokojnika dolžni letno prispevati cca. 15,00 eur za vzdrževanje tega dela pokopališča (urejanje, obrezovanje, košnja …),« je na vprašanje občana že pred časom odgovarjala radenska občinska uprava.
Nesprejemljivo?
Predsednica odbora pogrebnih in pokopaliških dejavnosti na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Jožica Cojf meni, da bi za tovrstno storitev bilo primerno le enkratno plačilo, praksa z letnimi položnicami pa se ji ne zdi sprejemljiva, pišejo Slovenske novice.
Neomejeno plačevanje pristojbine bi upravljavcu pokopališča ob vedno večjem številu plačnikov a enakih stroških vzdrževanja navsezadnje lahko prineslo precejšen zaslužek.
Vendar pa dajatev, kot kaže, le ima svoje omejitve.
Stvar pogodbe
Kot je za naš medij povedal Janez Ivanuša, svetovalec za krajevne skupnosti v radenski občinski upravi, je vse odvisno od podpisa pogodbe.
Svojci se namreč po opravljenem obredu vračajo na kraj raztrosa, prižgejo sveče, položijo venec in se tako poklonijo spominu na pokojnega, pa čeprav tam ni nobenih obeležij z imenom.
»To mora nekdo pospraviti, zato se raztros zaračunava. Mi svojcem, ki so raztros naročili, pošljemo pogodbo v podpis in če pristanejo na podpis te pogodbe, se to zaračunava,« razlaga Ivanuša in dodaja: »Ko pa te pogodbe nihče več ne prevzame, se naprej ne zaračunava.«
Pristojbina se torej ne prenaša na potomce, še vedno pa je strošek utemeljen predvsem z vzdrževanjem kraja, kjer naj bi se plačniki spominjali preminulih.
Tako se ne gre izogniti vsaj vprašanju, ali se s tem ne izniči ves smisel obreda, ki že v svoji osnovi zavrača spominska obeležja.
Za kršitev tudi do 500 evrov kazni
Kot zanimivost sicer velja omeniti, da se sama slovesnost v zvezi z raztrosom pepela v Sloveniji določa s pokopališkim redom.
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti veleva, da se raztros pepela opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, pepel iz žare pa se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa raztrosi tudi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju.
Za neodobren pokop oziroma raztros prepela je medtem zagrožena denarna kazen.
59. člen
Z globo od 300 do 500 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če pokoplje pokojnika ali raztrosi pepel pokojnika na mestu, kjer to ni dovoljeno, oziroma za to nima ustreznega soglasja (prvi odstavek 18. člena tega zakona), ali če zahteva za prenos najemnega razmerja na grobu plačilo (šesti odstavek 30. člena tega zakona).
