Poslanec Jožef Horvat z nujnim vprašanjem o prihodnosti kmetijstva v regiji, kjer bi lahko namakali 15.000 hektarjev, a jih trenutno le 1000.
Pomurski poslanec Jožef Horvat je naslovil pisno poslansko vprašanje, ki ga je posredoval ministrici za kmetijstvo Mateji Čalušić in ministru za naravne vire Jožetu Novaku.
Sprašuje ju, kaj se je v zadnjem letu konkretno storilo za uresničitev dolgo načrtovanega projekta Namakanje v Pomurju.
Ogromen potencial, minimalen izkoristek
Trenutno se iz reke Mure namaka le okoli 1000 hektarjev kmetijskih zemljišč, večinoma s strani podjetja Panvita, nekaj tudi s strani manjših kmetov.
To je skrajno malo glede na možnost namakanja do 15.000 hektarjev. Projekt predvideva dve vodni zajetji, eno na Tišini in drugo pri Križevcih pri Ljutomeru, za namakanje levega in desnega brega Mure.
Regijski projekt brez premikov?
Pomurski župani so že lani projekt označili kot ključni regijski projekt v okviru Regionalnega razvojnega programa do leta 2027, ob podpori Pomurske gospodarske in Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Investicija je ocenjena na 150 milijonov evrov, a kot poudarja Horvat, so učinki na terenu zanemarljivi.
Kmetijstvo ugaša, infrastruktura ostaja le na papirju
Stanko Kapun, nekdanji direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, je lani opozoril na 3910 manj kmetij v regiji med letoma 2005 in 2023.
Monokulturnost in sušna tla še dodatno poglabljajo težave, opozarja Rozalija Cvejić iz Biotehniške fakultete. Trenutno kmetje rešujejo sušo z manjšimi mikrozadrževalniki, a dolgoročno to ne bo dovolj.
Politični sklepi, vprašljivi rezultati
Na terenski seji odbora za kmetijstvo 15. maja 2024 v občini Puconci je bil soglasno sprejet sklep o nadaljevanju projekta.
Le teden dni pozneje, 23. maja, je bila ustanovljena delovna skupina za razvoj namakanja v Pomurju do leta 2030, v kateri sodelujejo predstavniki več ministrstev, Direkcije Republike Slovenije za vode, Biotehniške fakultete in Pomurske gospodarske zbornice.
Horvat želi vedeti:
- Kakšni konkretni ukrepi so bili sprejeti v tem letu?
- Kolikokrat se je sestala delovna skupina in kaj je odločila?
- Ali se pripravljajo zakonodajne spremembe, ki bi poenostavile postopke?
- Kakšna je časovnica in vir financiranja projekta?
Sistemskih težav ne manjka
Razvoj namakanja v Sloveniji upočasnjuje več ključnih težav. Med glavnimi so zastarela infrastruktura, pomanjkanje finančnih sredstev ter zapletena zakonodaja in birokracija. Kmetje se soočajo z negotovostjo glede vodnih virov, primanjkuje pa tudi strokovne podpore in znanja.
Dodatno oviro predstavlja razdrobljena kmetijska struktura, ki otežuje usklajeno izvedbo večjih projektov.
Vzporedna zgodba: tudi gradnja nasipov obstala
Medtem ko se projekt namakanja ne premakne z mrtve točke, se podobna zgodba odvija pri obnovi nasipov ob reki Muri.
Več kot 20 milijonov evrov vreden projekt na trasi Petanjci–Krog je obstal, še preden so se gradbena dela začela. Razlog?
Naravovarstvene omejitve, ki med 1. marcem in 1. avgustom prepovedujejo posege ob vodnih bregovih zaradi gnezdenja ptic.
Na zadnji seji Svet Pomurske razvojne regije je na to opozoril Franc Horvat, župan občine Tišina, ki poudarja nujnost protipoplavne zaščite.
Podobno velja tudi za projekt na desnem bregu v občini Razkrižje, kjer je v teku zbiranje podpisov za gradbeno dovoljenje. Župan Stanko Ivanušič je opozoril na tveganje izgube evropskih sredstev, če zemljišča ne bodo pravočasno pridobljena.
