Na ogled stanja po neurju na Goričko ni prišel nobeden od ministrov, kaj šele predsednik vlade ali predsednica države. Kaj o tem meni pomurski poslanec Jožef Horvat?
Torkova neurja, ki so najbolj prizadela občini Šalovci in Gornji Petrovci, so mnoge domačine pustile na robu solz.
Zaradi velike toče so bili poškodovani številni objekti in avtomobili, na strehah so nastale velike luknje, vrtnine in kmetijske površine pa so ponekod popolnoma uničene.
Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, je za Sobotainfo včeraj, 5. junija, dejal, da sami ne bodo zmogli v celoti sanirati nastale škode.
Vedno ista zgodba, Goričko je očitno predaleč od Ljubljane
Dan po hudem neurju je Gornje Petrovce sicer obiskal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi, a zdi se, da se zgodba o 'pozabljenem Pomurju' znova ponavlja.
Stanja na terenu si ni ogledal niti eden izmed ministrov, kaj šele predsednik vlade Robert Golob ali predsednica države Nataša Pirc Musar.
Ne samo, da se noben od zgoraj omenjenih ni oglasil na terenu, da bi domačinom vlil vsaj nekaj zaupanja, odzvala se nista niti pisno.
Piarovska poteza dva dni po neurju
Iz vladajoče stranke Gibanje Svoboda so sicer sinoči poslali sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da lahko prebivalci Goričkega računajo na pomoč vlade.
»Pomurski poslanci Svobode Darko Krajnc, Sara Žibrat, Dejan Süč in Vera Granfol si skupaj generalnim sekretarjem stranke Matejem Grahom prizadevajo za čim hitrejše ukrepanje pristojnih ministerstev,« so sporočili. Kako konkretno si prizadevajo niso zapisali.
Več kot 48 ur po silovitem neurju so torej s piarovsko potezo napovedali pomoč, a poraja se vprašanje, kako bi bilo v primeru, da bi do takšne škode prišlo v Ljubljani ali okolici ali kateri drugi regiji.
Jožef Horvat: Državni sekretar, ki ga ljudje niti ne poznajo, ne more ljudem vlivati upanja
Za mnenje o navedenih dejstvih smo povprašali dolgoletnega pomurskega poslanca Jožefa Horvata iz vrst stranke NSi. Horvat je mnenja, je vlada pokazala prenizek nivo:
»Ves čas Golobove vlade opažamo, pa to vam bodo priznali tudi pomurski poslanci za kamero, ne pred, da je Pomurje zelo zelo daleč od Ljubljane. To pomeni zelo daleč od vlade.
To, da po takšnem katastrofalnem neurju pride samo državni sekretar, je prenizek nivo. Državni sekretar, ki ga ljudje niti ne poznajo, saj tudi vseh ministrov ne poznajo, ker jih je preveč, ne more ljudem vlivati upanja.«
»Tukaj bi morala biti interventna sredstva takoj sproščena«
Državni sekretar je sicer ob obisku Gornjih Petrovcev dejal, da je o časovnici za pomoč težko govoriti, »lahko so roki kratki, par mesecev, do enega leta.«
Horvat je o besedah Kosija povedal, da bi morala biti interventna sredstva sproščena takoj:
»To, da državni sekretar pove, da bodo v roku enega leta dobili pomoč … Si predstavljate? Kaj bodo potem imeli eno leto odkrite in luknjaste strehe na svojih domovih? Tukaj bi morala biti interventna sredstva takoj sproščena.«
»Ljudska modrost pravi, da 'kdor hitro da, dvakrat da'«
Horvat je ob tem spomnil na sanacijo domov v času poplav, ko so mnogi izgubili streho na glavo.
»Nekateri so sicer danes dobili nekaj denarja, mnogi pa še vedno ne vedo, kje je njihov dom. Vsi vemo, da tista pomoč, ki pride hitro, največ pomeni. Ljudska modrost pravi, da 'kdor hitro da, dvakrat da'.«
Dodal je, da bi bila najbolj učinkovita pomoč ta trenutek ta, da bi ljudem pomagali izpolniti vloge za pomoč.
Brez odziva predsednice države, Horvat: Boli me srce
V pogovoru je pokomentiral tudi dejstvo, da se na katastrofalne posledice neurja ni odzvala niti predsednica države Nataša Pirc Musar:
»To mene boli srce, da je naša zunanja politika povsem zabredla. Naša zunanja politika, ki bi prvenstveno morala služiti interesom lastne države.
Izjave v okviru slovenske zunanje politike so popolnoma populistične, nam nič ne koristijo, prej škodijo.«
Podpira pobudo poslanca Damijana Bezjaka Zrima
Še isti dan po neurjih se je sicer odzval gorički poslanec Damijan Bezjak Zrim, ki je vlado pozval k hitremu ukrepanju in razglasitvi stanja naravne nesreče.
Horvat je pojasnil, da se z Bezjak Zrimom absolutno strinja.
»Nenazadnje, kar je nek paradoks, sva skupaj spisala gradivo za terensko sejo odbora za kmetijstvo, 15. maja lani.
On prav za protitočne obrambe, jaz pa za območje namakanja. Odbor je sklepe soglasno sprejel, zgodilo pa se ni praktično nič,« je dodal.
