Čeprav so izboljšale poslovanje, so zadruge v Pomurju leto 2024 sklenile z neto čisto izgubo v višini 170.000 evrov. Prihodki na zaposlenega pa so med najvišjimi v državi.
V Pomurju je v letu 2024 poslovalo 31 zadrug, med njimi 23 z omejeno odgovornostjo in osem brez. Po velikosti močno prevladujejo mikro zadruge, ki predstavljajo kar 90,3 odstotkov vseh.
Le ena je majhna, dve pa srednje veliki.
Poslovno leto zaključile v rdečih številkah
Leto 2024 je bilo poslovno zahtevno. Zadruge so ustvarile 170.000 evrov neto čiste izgube, kar je sicer 28 odstotkov manj kot leto poprej, a še vedno pomeni negativno poslovanje.
Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je razvidno, da je uspešno poslovalo 12 zadrug, medtem ko jih je bilo 17 v izgubi. Dve zadrugi nista izkazali dobička ne izgube.
Večina izgube v trgovinskem sektorju
Največji del dobička (72,5 odstotkov) in hkrati največ izgube (69,1 odstotek) so ustvarile zadruge s področja trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil.
Pomurske zadruge so skupaj zaposlovale 106 oseb, kar predstavlja 3,8 odstotkov vseh zaposlenih v slovenskih zadrugah.
Najvišji prihodki na zaposlenega v državi
Pomurske zadruge izstopajo po produktivnosti: s 424.513 evri prihodkov na zaposlenega so prehitele celo državno povprečje, kjer je znašalo 352.041.
Pomurske zadruge so v primerjavi z ostalimi v republiki ustvarile 72.472 evrov več prihodkov na zaposlenega.
Povprečna bruto plača zaposlenega v pomurskih zadrugah je znašala 1.999 evrov, kar je za 129 evrov manj kot v povprečju gospodarskih družb v regiji. Kljub temu je bruto plača narasla za deset odstotkov v primerjavi z letom 2023.
Negativno poslovanje pa pomeni, da je neto izguba na zaposlenega znašala 1610 evrov, medtem ko so zadruge na ravni države ustvarile 1581 evrov čistega dobička na zaposlenega.
Obveznosti: več kratkoročnih, manj kapitala
Do konca leta 2024 so pomurske zadruge razpolagale z 24.794 tisoč evrov sredstev, kar je dva odstotka več kot leto poprej. Več kot polovica (54,7 odstotkov) teh sredstev je dolgoročnih, njihova vrednost pa ostaja na enaki ravni kot leto prej. Kratkoročna sredstva so se povečala za štiri odstotke, aktivne časovne razmejitve pa zmanjšale za četrtino.
Na drugi strani pa med obveznostmi prevladujejo kratkoročne obveznosti (42,8 odstotkov). Delež kapitala se je znižal za 1,2 odstotni točki. Pomemben del kapitala predstavlja nerazdeljivi kapital, ki so ga beležile devet pomurskih zadrug v skupni vrednosti 5.140 tisoč evrov.
Dolgoročne obveznosti so padle za tri odstotke in zdaj predstavljajo 10,7 odstotkov vseh virov sredstev.
Pomurske zadruge kljub izgubi ohranjajo visoko produktivnost, predvsem na ravni ustvarjenih prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenega. V primerjavi z zadrugami iz preostale Slovenije so uspešnejše v razmerju med prihodki in zaposlenimi, a zaostajajo pri kapitalski stabilnosti in dobičkonosnosti.