Z bučnim oljem bodo poskušali prodreti na ameriški trg. Večina bučnega olja, ki se proda tam, prihaja iz Kitajske.
Bučno olje sodi med ene najbolj prepoznavnih izdelkov severovzhodne Slovenije. A prepoznavnost našega bučnega olja se, z redkimi izjemami, pogosto konča na slovenski meji.
Precej bolj uspešno pa ga uspejo tržiti naši severni sosedje.
Bučno olje za na sladoled, ne solato
Podjetje Steirerkraft iz avstrijske Štajerske, ki v kraju St. Ruprecht an der Raab proizvede več kot milijon litrov bučnega olja letno, je namreč začelo drzno širitev na ameriški trg.
Na prestižni lokaciji – Madison Avenue na Manhattnu – so odprli svojo prvo podružnico. Njihov adut? Ne bučno olje za solate, temveč kulinarična posebnost: preliv iz bučnega olja za vanilijev sladoled.
V mesecu juliju bodo začeli tudi z oglaševanjem na reklamnih zaslonih na znamenitem Times Squareu.
In tukaj se začne zgodba, ki jo v severovzhodni Sloveniji – v Pomurju, na slovenski Štajerski, v Halozah ali Slovenskih goricah – spremljamo z rahlim cmokom v grlu.
Pri nas se tudi stiska in toči »črno zlato« iz bučnih semen, marsikje še na tradicionalen način, s spoštovanjem do zemlje in dediščine. Toda prodajati ga znamo bolj z občutkom ponosa, kot pa z vizijo – kar Avstrijci že dolgo prekašajo.
Bučno olje večinoma iz Kitajske
Avstrijci se zavedajo, da tuji, predvsem pa ameriški trg deluje po drugačnih pravilih. Tam je bučno olje večinoma kitajskega izvora, cilj Avstrijcev pa je jasen, pozicionirati svoje olje kot vrhunski evropski izdelek.
Z vanilijevim sladoledom, začinjenim z bučnim oljem, ciljajo na gurmane, prestižne restavracije in police supermarketov. Do leta 2030 želijo v ZDA prodati milijon steklenic letno.
Njihov uspeh temelji na kombinaciji tržnega raziskovanja, drznosti in prepoznavnega avstrijskega »branding« pristopa. Kot poudarjajo v podjetju, je »sladoled vstopna točka v množični trg«.
Kdor ga poskusi na sladoledu, ga morda kmalu polije še po sadju in solati.
Ob tem se velja vprašati, zakaj pri nas ni podobnega podjetniškega preboja. Smo regija s primerljivo kakovostnim oljem, a večina steklenic konča na lokalnih stojnicah ali se trži pod generičnimi etiketami.
