Po dvanajstih letih dvorišče beltinškega gradu zopet prizorišče glasbeno-uporniškega dogodka
Beltinški grad, sredi devetdesetih eno prizorišč bolj ali manj voluntarističnih in neinstitucionalnih glasbenih dogodkov (poleg Lendave, Radgone, Radencev, Ljutomera in še bi lahko naštevali), je podoben dogodek nazadnje gostil daljnega leta 1996, ko je tam potekala prireditev Delu čast in oblast. Kot je povedal Dani Kavaš, je namen tokratne prireditve »podati roko revolucionarnemu duhu in se zoperstaviti globalnemu sranju, ki nas tolče z vseh strani«. živel 2. maj! je letos gostil Kraške soliste, Boben, bas, pa ananas, Škafa Danija Kavaša in Ministrelca B, Marka Breclja in Sopot.
Kraški solisti prihajajo iz Sežane, v Beltincih pa so se predstavili v električni in pihalni različici. Električno verzijo zaznamuje sila neortodoksen, free jazzovsko avantgarden pristop k muziki, ali bolje spletu zvokov z roba registrov elektrificiranih zvočil, ki zveni blagoglasno kot seja glasbene delavnice v psihiatrični bolnici. čudaštvo na kubik obvlada omnipotentni multiinštrumentalizem, ki neponovljivo nepredvidljivost zasleduje z rotacijami vseh članov na skoraj vseh inštrumentih, ki jih premorejo. Njihova pihalna zasedba, ki jo sestavljajo gajde (makedonske dude), saksofon, trobenta in klarinet, se giblje po poljanah sodobne improvizirane ljudske in živalske glasbe, v njej pa Kraški solisti publiki nastavijo svoj ceremonialno-protokolarni obraz, ki piha na neko posvečeno in dostojanstveno vzvišeno noto.
Boben, bas, pa ananas so bluzoidno rockovski trio, ki prihaja iz Lendave. Dodelan in tehnično izpiljen nastop je ob homogenosti Lendavčanov deloval kot protiutež skrajnemu individualizmu in voluntarističnemu primitivizmu kraških predhodnikov ter z instrumentalno muziko nagovarjal pozibavanja in poplesovanja želne med publiko. Napram preteklim vtisom o zasedbi, ki v zaprtih prostorah vzbuja skomine po stolčku in mizici v prijetno temačnem okolju kakega jazzovskega kluba, zvenijo Boben, bas, pa ananas na prostem kot rockovski bend z inspiracijo v elektrificiranem bluzu chikaške šole, medtem ko v zaprtih prostorih, kot rečeno, prihaja bolj do izraza njihova spretnjaško izčiščena bluzerska plat. Še drugače: če znotraj prej spomnijo na Jamesa Taylorja kot na Jimija Hendrixa, so na prostem stvari obrnejo v prid bolj umazano distorziranih voda.
Sledila jim je predstavitev novega izdelka Škafa Danija Kavaša in Ministrelca B, na praznik dela naštanfanega albuma Bes?Da!. Kavaš je v Ministrelcu pridobil za detajl in obliko od samega sebe bolje skrbečega kitarista, hkrati pa mu je glede na njegove prejšnje izdelke to enoinpolletno sodelovanje omogočilo emancipacijo linij vokala od tistih kitare. Pripovedni vokal vseh dimenzij svoje izreke ne razodene na prvi pogled, zaradi česar je za vpogled v ideologijo verske skupnosti v nastajanju, Upanje brez razloga imenovane, potrebna vsaj še maša ali dve, če ne celo osebna iniciacija po ustanovitelju.
žolčno sarkastično početje beltinškega dvojca je po nekaj kapljicah dežja, ki so jih nedvomno priklicale mračne sile konkurenčnih verskih skupnosti in društev, prepustilo oder nič manj sarkastičnemu, a nekako vedrejšemu, spričo let in izkušenj manj žolčnemu Marku Breclju. Ta je v fini akustični bluz maniri odigral in odpel cvetober skladb s svojega legendarnega albuma Coctail, ki mu je pritaknil še kak pozneje nastali humorni presek mentalitete in navad tukajšnjega (na Slovenskem živečega) življa. Alojz Kodre (nepremakljiva ovira na Brecljevi poti do diplome iz fizike), hvala za vse, hvala za muziko!
Prireditev so zaključili banjaluški Sopot, z balkansko melodiko glazirani dub kolektiv. Urbana, komunikativna in angažirana dub muzika je navzočim, ki so doslej morda bolj špičili ušesa, kot si pretegovali ude, ponudila priložnost za plesno sprostitev od celovečernega revolucionarno-aktivističnega delavnika. Uro in pol trajajoči set živega sound systema je segel v mladi tretji maj, in prisotne zapustil s tiho željo, da bi ob letu obsorej lokalno garanje v eksemplarični Muri bilo ustrezneje denarno kompenzirano, in količina govna v globalnem Avgijevem hlevu tudi zgolj za spoznanje manjša, saj je, če se že Herkula ne gre nadejati, vsaj zaobrnitev govnarskih trendov na obzorju mogočega, izvedljivega, in zaželenega. Sizifi vseh dežel, združite se!
