Lendavčanka z borštnikovo nagrado nagrajena kot mlada igralka za predstavo Hudič babji.
Borštnikovo srečanje je prestižnen vsakoletni slovenski festival na področju gledališke igre, katerega vrhunec predstavlja podelitev nagrad in borštnikovega prstana. Če smo do sedaj med elitnimi gledliščniki, borštnikovimi nagrajenci Pomurci imeli Natašo Matjašec, pa je na nedeljskem srečanju v ospredje s svojo igro stopila tudi 27-letna Viktorija Bencik.
Viktorija Bencik, rojena 1. septembra 1984 v Lendavi, je svojo javno pot začela na Malem radiju na Murskem Valu, sledila je oddaja Mladi val. "Sodelovanje na Murskem valu je bilo zame res pomembna prelomnica. Ponosna sem bila nase, všeč mi je bilo, da sem se v oddajah lahko družila z največjimi slovenskimi estradniki tistega časa," je Viktorija zapisala v enem svojih zapisov v Penu. Viktorija si je že takrat želela nastopati na velikih odrih in kmalu pred začetkom študija igre na AGRFT-ju je začela voditi oddajo Enajsta šola. Za uspešno delo - Enajsta šola je postala ena najbolj gledanih mladinskih oddaj - je Viktorija prejela tudi Viktorja. V vsem tem času pa je sprejela najtežjo vlogo v življenju. S partnerjem Bojanom Emeršičem se jima je rodil fantek Tibor.

Komisija Borštnikovega srečanja o Viktoriji Bencik:
"Skrbno stilizirana vloga mlade žene prinaša zanimiv razpon: od pasivne krhkosti do usodne 'hudičevke', od žrtve do krvnice. Izpeljava lika je dosledna in jezikovno prepričljiva. Mlada igralka je z močno prezenco in s ključnim, nezmotljivim glasom 'a capella tria', ustvarila najprepričljivejši krak arhetipskega trikotnika. To je subtilna, s pravo mero dozirana in konsekventno režijsko vodena 'ljudska' igra, z vsemi elementarnimi emocionalnimi poudarki, erotičnostjo, ki jo iz sprva na videz sramežljive hribovske dekline spremeni v usodno žensko na meji.
Zgodba drame Hudič babji
(Der Weibsteufel, 1915)
Samotno bivališče nekje v gozdu blizu meje. V njem živita mlada ženska (Viktorija Bencik) in njen skrivnostno bolehni mož (Gregor Čušin). Na prvi pogled sta revna in skromna, v resnici pa kar precej premožna in zvita. Nekje v hiši je skrit zaklad, pridobljen s tihotapljenjem. Misel na bogastvo in skorajšnjo selitev v mesto spravlja mlado ženo v dobro voljo in ji izpolnjuje sicer prazne, enolične in samotne dni. Nenadoma se pojavi nov komandant carinskega prehoda in z njim nov načrt: k zakoncema bo poslal čednega graničarja (Jurij Drevenšek), ki naj zapelje žensko in ji izmami podatke o skrivnem premoženju. Mož pa svojo družico prav presenetljivo nagovarja k nasprotnemu: ona naj s svojo privlačnostjo ulovi in ukroti graničarja.
Nevarno poigravanje z ljubeznijo in erotiko se tako začne. Zgodba seveda prestopi načrtovane okvire ter z nepričakovano silovitostjo spremeni usodo vseh treh vpletenih, jih dobesedno vsrka in popolnoma spremeni. Gre za napeto ljubezensko zgodbo s pridihom kriminalke, napisano v psihološko rafiniranem poetičnem slogu.