Upravitelj elektronskih zvočil in kričač Dr. Hexen ter bobnar Mr. Brutal sta na njem zbrala kak ducat hrupno eksperimentalnih viž, ki delujejo kot stranski zvočni produkt težke industrije, v kateri je vrag vzel enakomeren produkcijski ritem. Njuno početje bi še najbolje zadela pojma bestialne dekonstrukcije in kontroliranega razpada nečesa, kar bi se pod kakimi drugimi prsti morda razvilo v hardcore breakbeat nojz. Je že tako, da imamo na eni strani zasedbe, ki želijo poslušalca prevzeti in zapeljati, skratka take, ki ga izdatno snubijo, da »pade noter«, in na drugi strani take, ki sproti uničujejo nastavke za poslušalčevo identifikacijo z muziko in prelamljajo njegova (njena) pričakovanja glede poteka razvoja godbe. Resda pa Hexenbrutal nista pripadnika kakega težko prebavljivega minimalističnega raziskovanja zvočnosti, temveč je predhodnike njunega nasičenega hrupa umestneje iskati med industrialom in hard-grindcore trashem (tudi če tak zvarek ne bi nikoli zares obstajal). Kazna za uši brez intelektualnega flancanja.
Za Hexenbrutalom so nastopili zagrebški Seven that spells. Kolektiv, katerega zasedba se spreminja od koncerta do koncerta, je v Murski Soboti nastopil v postavi kitarista, saksofonista, bobnarja in basista. Seven that spells surfajo po prostranstvih rokerske pop-art psihadelije, njihova muzika pa zvečine sestoji iz dolgometražnih solaž saksofonista in kitarista, ki jima podlago in oprijem za poletačine zagotavlja basistovo ritmiziranje (pogosto enega samega) akorda. Jimi Hendrix, San Francisco šestdesetih in Acid mothers temple so koordinate, ki zarisujejo domet in hkrati mejo njihove muzike, ki napram Hexenbrutalu učinkuje kot zatripan sirenski spev. Pohvale organizatorjem, ki so na oder pametno sopostavili dva različna tipa glasbene norosti. WahWah.
Fotografije so "screenshoti" iz videa, ki so ga posneli MIKK-ovi na koncertu, zato slabša kvaliteta.
