Ko ste iskali založnika, ste povedali, da si ne želite biti postavljeni na stranski tir. Ste to zdaj dosegli?
Stranski tir je pomenil, da nočemo založbe, ki bi nas podpirala le simbolično. V februarju smo se nekoliko konkretneje dogovarjali s slovensko-hrvaško založbo Moonlee records, vendar so bili pripravljeni izdati našo prvo ploščo le pod pogojem, da sami krijemo vse stroške produkcije in distribucije plošče. Torej bi na nek način tej založbi ponudili le novo platformo in ime za lastno oglaševanje, zato smo ponudbo zavrnili. Pred kratkim smo se pogovarjali tudi z založbo CPZ, vendar tudi tukaj nismo našli skupnega jezika. Edina možnost je ostala, da zaenkrat izdamo ploščo Jugda kot samozaložniki. Je pa res, da se intenzivneje z iskanjem domače in tuje založbe nismo ukvarjali. Medtem pa so nas poklicali iz uredništva revije RSQ, tako da je distribucijska plat zgodbe zdaj zaključena.
Kam želite poseči z novim albumom v slovenskem in širšem prostoru?
Plošča je predvsem izdelek, na katerem smo delali več let. Vsakemu izmed nas zelo veliko pomeni, hkrati pa se zavedamo da tovrstna žanrska usmeritev ni nekaj, kar bi širša populacija strastno pričakovala. Imamo svoje zveste odjemalce in težko bi rekel, da mnogo delamo na večji prepoznavnosti in poseganju v samo slovensko in tujo glasbeno sceno. V tem smislu smo precej introvertirani. Skratka; zelo malo želimo (če se navežem na vprašanje), predvsem delujemo, brez posebnega pričakovanja ali odzivnosti.
Kdo vse je sodeloval pri nastajanju albuma?
Mnogo ljudi. Najpomembnejši smo štirje člani na instrumentih, medtem se nam je pridružil David Lotrič, ki skrbi za vizualizacije in grafično oblikovanje celotne podobe (cover, plakati, spletna stran itd.). Postal je polnopravni član skupine Sphericube. Med samim studijskim procesom sta vmes posegla tudi producenta pod okriljem Division 2000. Brez njiju bi plošča zagotovo zvenela drugače. Bistveni pečat pa je pustil tudi prejšnji basist skupine Sašo Bonifarti. Na plošči so nekatere njegove basovske pasaže ostale popolnoma enake, kljub dejstvu, da je skupino zapustil že pred štirimi leti.
Boste posneli kakšen videospot?
To si težko predstavljam. Vloga videospota se je spremenila, ko so izginili televizijski formati, ki bi videospote nenehno predvajali. Takrat je videospot predstavljal svojevrsten PR, ki je omogočal koncerte v živo, vizualno prepoznavnost in konceptualne usmeritve. Danes se uveljavlja vse več alternativnih promocijskih form. če bi posneli videospot, bi ga za zelo malo denarja in namenjenega spletnemu predvajanju.
Kakšna je vloga RSQ Magazina pri vaši promociji?
Uredništvo spletne revije RSQ nas je poklicalo spomladi tega leta in predlagalo sodelovanje v obliki izdaje naše prve plošče. Enega popoldneva smo se dobili v Ljubljani, kjer so nam pojasnili, da 22. maja 2008 izide prva številka RSQ-ja v tiskani obliki. Naslovna tema prve številke bo »50 najboljših slovenskih albumov vseh časov«. Kot nek presežek bi radi ponudili tudi ploščo še razmeroma neznane skupine z nekoliko bolj ambientalno žanrsko usmeritvijo. Mi smo vedeli, da bo takrat naša plošča že pripravljena, zato smo pristali na njihovo ponudbo. Od nas so odkupili 1000 plošč in tako bo 22. maja ob vsaki številki nove revije RSQ mogoče dobiti tudi našo prvo ploščo »Jugda«. Odkup s strani revije in (spletna) distribucija sta seveda že uveljavljena trenda vzpostavljanja alternative založniške distribucije. Gre pa predvsem za iskanje novih poti, kako priti do profiliranih poslušalcev. Ker je politika RSQ-a alternativno usmerjena, so kupci te revije že v osnovi bolj kompatibilni z našim glasbenim izrazom, kot če bi se plošča prodajala recimo na policah supermarketov.
Kje vse boste igrali ob promociji novega albuma?
Ekipa, ki promovira revijo RSQ, je organizirala tudi nekaj promocijskih koncertov skupine Sphericube in Adam. Prvi tak koncert se bo zgodil ob izdaji tiskane revije RSQ 22. maja 2008 v Ljubljani (Metelkova/Gala Hala), kjer bo tudi mogoče prvič kupiti revijo in ploščo. Dva dni kasneje sledi še koncert v Mariboru v jazz klubu Satchmo, 21. junija igramo še v Novi Gorici na festivalu CityOff in Celju, 25. junija pa na povabilo Mladinskega Kluba Murska Sobota igramo v sklopu Soboških dni na grajskem dvorišču. Tega koncerta se zaradi pozne nočne ure začetka koncerta še posebej veselim.
Kako boste poleg koncertov še promovirali nov album?
Promocijske akcije so prepuščene uredniški skupini revije RSQ. Njim se gre predvsem zato, da prodajo čim več izvodov, prodaja naše plošče pa je stranski produkt njihovih promocijskih aktivnosti. Sami – razen spletnega povabila k poslušanju komadov in obisku koncertov – ne bomo delali posebne promocije. Tako ali tako je naklada tako nizka (1500 plošč), da ne rabimo posebne promocije. 1000 plošče je tako rekoč odkupljenih.
Kje se lahko kupi vaš nov CD in koliko stane?
Preostalih nekaj sto plošč bo mogoče kupiti na koncertov v živo ali si jih prisvojiti v različnih nagradnih igrah. Najlažje pa bo vsak, ki si želi imeti ploščo doma, to dobil tako, da pač kupi prvo številko RSQ-a. Ta se splača tudi zaradi tega, ker odpira nek nov tiskani medijski prostor za odzive na alternativno slovensko glasbo in ker bo prva številka vsebovala izčrpen popis petdesetih najboljših slovenskih plošč vseh časov. Prav tako bo cena prve številke RSQ-ja skupaj s ploščo skupine Sphericube simbolična (mislim da nekje okrog 4 ali 5 €, ampak nisem povsem prepričan). Cena naše plošče, ki se bo prodajala na koncertih, še ni določena. Najprej moramo počakati na povpraševanje.
Kaj je še zanimivega v zvezi z novim albumom?
Fotografija na prvi platnici plošče je posneta nekaj kilometrov iz Zagreba, posnel pa jo je David Lotrič. Ironično je, da smo ves čas iskali podobo, ki bi najbolj iskreno povzemala prekmursko melanholijo na eni ter izpraznjenost na drugi strani. Še najbližje temu klišeju pa smo naleteli nekje pri Zagrebu.
Nekaj skladb ima tudi vokale, a so ti le v vlogi dodatnega zvoka. Artikulacija besed je namenoma nerazločna, tako da bo le redkokdo opazil, da so besedila prekmurska.
V času od prvega studijskega dne v letu 2005 do zadnjega dne spomladi leta 2008 je Manuel Hahn, kitarist skupine Sphericube, trikrat zamenjal ojačevalec.
