Včeraj so v prostorih Mikka pripravili razstavo plakatov, ki so plod dela Črtomirja Justa, ki je zajete podatke desetih udeležencev s pomočjo 3D oblike predstavil v vizualni interpretaciji v obliki tiskanih plakatov.
Ples možganov je nevro-umetniški projekt, ki vzpostavlja most med znanostjo in umetnostjo. Osnova zanimanja je razlika v vizualizaciji aktivnosti v odnosu do izhodiščne uglašenosti glasbe, ter možnosti vizualne interpretacije čutnega doživljanja in nadaljnje raziskovanje novih načinov povezovanja različnih medijev.
Glasba za ples
Glasbena podlaga za PLES MOŽGANOV je zgrajena tako, da deluje večplastno. Plasti glasbe se dopolnjujejo in so med seboj povezane, poslušalcu pa hkrati puščajo možnost, da se odloča na katero plast se bo osredotočil. Ker je poslušanje glasbe individualna izkušnja vsakega posameznika, dobimo različne odzive posameznikov na isti zvočni posnetek, kar v vsakem primeru zajemanja ustvari unikatno grafično interpretacijo doživljanja, ki je neponovljiva.
Zajem plesa
Zajem surovih EEG podatkov možganskih aktivnosti se izvaja s pomočjo enosenzorne naprave za zajem podatkov, iz katerih sta izračunani dve meri: indeks pozornosti in indeks sproščenosti skozi celotno zvočno podlago, dolgo dve minuti. EEG je naprava za zajem možganske aktivnosti nove možganske skorje, ki vsebuje ojačevalec, elektrode, USB priklopnik ter konstrukcije, ki združuje vse omenjene gradnike.
Interpretacija plesa
Vizualna interpretacija v obliki tiskanih plakatov podaja razčlenjene in natančneje prikazane podatke vsakega od trenutno zajetih dvajsetih udeležencev. Vsak plakat je individualiziran s pomočjo 3D oblike, ki se navezuje na posebej izbran časovni del glasbenega komada. Tako je forma na vsakem plakatu nekoliko drugačna, kot je tudi dojemanje glasbe različnih ljudi. Kot taka omogoča določeno identifikacijo posameznika, ki pa zaradi kompleksnosti naših možganov in dojemanja ni enoplastna in jo lahko interpretiramo na mnogo različnih načinov.
Preberite še: V Mikku zaplesali možgani
Foto: Katja Gerenčer
