Bernays Propaganda domuje v Skopju, kjer pilijo svojo mešanico novovalovskega post punka, funka, hardcora in še česa. Besedila zasedbe so zvečine v makedonskem jeziku, zaradi česar v izvozu spričo jezikovne bariere malce trpi družbeno-kritična nota, na katero namiguje ime zasedbe. Ta se je poimenovala po Freudovem nečaku Edwardu Bernaysu, ki je obogaten s stričevimi uvidi v človeško psiho ameriško družbo s pomočjo tega, kar so ob istem času v Nemčiji imenovali propaganda, preko Atlantika pa množične komunikacije in PR, preobrazil iz družbe potreb v družbo želja, prepričal ženske, da je kaditi kul, pomagal spraviti z oblasti demokratično izvoljenega predsednika Gvatemale, pa še kaj bi se našlo. Prepričljiva in odrezava vokalistka, čvrsto in ritmično razgibano ogrodje bobna in basa, ter kitara, ki niha med funky plesnostjo in rokovsko dinamiko so glavni aduti zelo solidnih makedoncev, ki jim je v MIKK-u po začetni distanci uspelo najti pot v srca in ušesa poslušalk in poslušalcev. Energična, plesno razgibana izkušnja.
Trboveljski We can't sleep at night, klubski maratonci Radia Študent iz leta 2006, so za konec večera predstavili svojo, kot jo sami imenujejo, powerpop muziko. Intrigantni pop, ki se izdatno spogleduje z novovalovsko in punk muziko osemdesetih, odlikuje precej samosvoj vokal, malce spominjajoč na vokalno plat Sisters of mercy, konfuzna in nepredvidljiva kitara, ter domiselni in nevsakdanji pristop k delanju muzike, zaradi katerega ta ni nobeno »na prvo žogo« čudo, ki bi poslušalca hotelo takoj vreči na rit, pa tudi noben težko prebavljiv kvaziintelektualistični prdec ne. Zanimiva, večkratni konzumaciji namenjena godba.
