Ob današnjem mednarodnem dnevu pismenosti, ki ga Unesco obeležuje že od leta 1966, smo o pismenosti v Sloveniji povprašali na Androgoškem centru Slovenije in Ljudski univerzi v Murski Soboti.
Današnji dan obeležujemo kot mednarodni dan pismenosti, dan, ko številne organizacije opozarjajo na nepismenost po svetu. Po podatkih Unesca je med odraslimi okoli 793 milijonov ljudi nepismenih ter 127 milijonov mladih starih med 15. in 24. let, ki so pod drobnogledom pristojnih organizacij za izboljševanje ravni pismenosti. Številne organizacije bodo v okviru današnjega dne obravnavale pismenost, pri čemer se posebej izpostavlja pismenost in dane možnosti učenja pri mladih. Pri slednjih se namreč po podatkih mednarodne raziskave PISA 2009 kažejo slabše bralne zmožnosti (pri 15. letnikih).
V Sloveniji pomanjkanje raziskav na področju pismenosti
Mednarodni dan pismenosti je Unesco razglasil že leta 1966 v namen opozarjanja na nepismenost, še posebej v državah v razvoju, ter na območju Saharske Afrike ter južne in zahodne Azije. V Sloveniji strokovnjaki na področju pismenosti opozarjajo na pomanjkanje raziskav glede bralnih in pisnih zmožnosti pri nas, zadnja raziskava na državni ravni za odraslo populacijo pa je potekala leta 1998 pod okriljem Androgoškega centra Slovenije. Slednji je po pridobljenih podatkih opozoril, da kar 77 odstotkov odraslih v Sloveniji spada pod mednarodno povprečje pismenosti.
Visoka raven pismenosti za boljšo konkurenčnost na trgu dela
Ester Možina iz Androgoškega centra Slovenije je za naš medij pojasnila, da je po zadnjih podatkih omenjene raziskave velika večina vključenih na 5-stopenjski lestvici zadostila kriterijem prve in druge stopnje, torej pod povprečjem. »Uspešnost na trgu dela in vključevanje v konkurenčno okolje zahteva vsaj tretjo stopnjo, kar je stalna praksa v razvitejših državah, vendar so se rezultati sigurno skozi preteklo desetletje izboljšali,« še dodaja Možina. V Sloveniji direktnih raziskav glede pismenosti odraslih ni, se pa preko razpisov Evropskih skladov in pristojnega ministrstva izvajajo programi izboljšanja ravni pismenosti, kar po besedah govornice izboljšuje razvoj temeljnih zmožnosti na današnjem trgu dela. "Še vedno pa ostaja odstotek prebivalstva, ki nekako stagnira na področju pismenosti oz. nepismenosti."
Programi za višanje ravni funkcionalne pismenosti
»Pismenost se ne odraža le v jezikovnih in bralnih sposobnostih, ampak tudi na drugih področjih, kot je matematika, računalništvo in ostala področja, ki so potrebna za normalno vključevanje posameznikov v okolje,« je pojasnila Alenka Kučan, direktorica Ljudske univerze v Murski Soboti - LUMS. Le-ta izvaja programa vseživljenskega učenja preko nacionalne sheme, ki jo pripravi Androgoški center. Omenjeni programi v Murski Soboti pomagajo predvsem starejšim in posameznikom, ki so izpadli iz izobraževalnega sistema, po besedah direktorice LUMS-a pa vključuje tudi nekatere osnove, kot je poznavanje funkcij bankomata, računalnika in drugo.
