Petek kritično o mešanju tradicionalne beltinske muzike z novo
člani bande so po svojih začetnih korakih sčasoma postali nosilec glasbenega izročila pokrajine ob Muri, kar jim uspeva že 18 let. Zasedba se je s časom in priložnostno sicer nekoliko spreminjala, vendar pa je jedro skupine ostalo isto skozi vsa ta leta. Uspešno so nastopili na več kot 450. koncertih v Sloveniji, gostovali pa so tudi preko velike luže pri naših izseljencih v Argentini in Urugvaju. Z beltinsko folklorno skupino so prepotovali Japonsko. S svojimi nastopi so navduševali tudi občinstvo festivalov ljudske glasbe po vsej Evropi. Prvo zgoščenko so izdali pred enajstimi leti, druga z naslovom Vöra bije (Ura bije), pa je zorela kar nekaj let. Pri njenem nastanku so sodelovali tudi prijatelji Marko bande, in sicer Bogdana Herman, Valerija žalig, Regina, Vlado Kreslin, Tomaž Rauch in člani češke etno skupine Jaro. Ti prijatelji so bili prisotni tudi na promocijskem koncertu nove zgoščenke, ki je potekal v nedeljo 26.10 v soboški kinodvorani. Kaj več o nastanku in izidu nove zgoščenke, pa mi bo povedal tako imenovani leader skupine, Slavko Petek.
Za Vami so najverjetneje naporni dnevi promocije nove zgoščenke. Kakšni so bili Vaši prvi vtisi po predstavitvi zgoščenke širši javnosti?
Kar precej napora je bilo vloženega v promocijo naše nove plošče »Vöra bije« . Od 17.-19. oktobra smo gostovali pri naših prijateljih iz češke. Na češko nas je povabila glasbena skupina Jaro, ki je potem teden pozneje obisk vrnila na našem koncertu v Murski Soboti ob promociji naše plošče. že naslednji dan torej 20. oktobra smo v Klubu PAC priredili avtorski večer, na katerega smo povabili tudi novinarje. V tem tednu so potekale zadnje aktivnosti okrog organizacije našega koncerta. 24. oktobra smo se skupaj s češko skupino Jaro odpravili v Cankarjev dom na koncert Večer Slovanskih muzik, ki ga je ob svoji 30. letnici petja ljudskih pesmi, pripravila Bogdana Herman. Poleg omenjenih sta na tem koncertu nastopila še brata Teofilovi? iz Srbije ter Svetlana Makarovič, ki je brala svoje pesmi prevedene v osem slovanskih jezikov. Sobota je bila bolj za oddih. V nedeljo 26. septembra pa smo imeli promocijski koncert ob izidu plošče v Murski Soboti, kjer so nastopili naši gostje (sodelujejo tudi na plošči) in sicer Valerija žalig, Tomaž Rauch, Bogdana Herman, Samo Budna, Vlado Kreslin in skupina Jaro iz češke. Regina se žal koncerta ni mogla udeležiti, vendar pa so obiskovalci lahko slišali pesem Ne orji, ki jo poje na plošči s pomočjo posnetka. V ponedeljek po koncertu pa smo snemali še oddajo Izvir(ni) za RTV Slovenija, ki je bila na sporedu 2. septembra.
Ste bili zadovoljni z odzivom publike? Ste na promociji pričakovali kaj več ali manj ljudi?
S: Glede na to, da smo šele po razgovorih z našimi gosti o datumu koncerta izvedeli, da je ta dan tudi prireditev Noč čarovnic na Gradu, smo bili skeptični glede udeležbe obiskovalcev. Vendar smo zvečer bili zelo zadovoljni z obiskom.
Od kod ideja za ime nove zgoščenke?
»Vöra bije« je naslov nove plošče. Enajst let je preteklo od prve plošče. Ura je v tem času velikokrat odbila. Skupina je polnoletna (v 19. letu). Pesem Kda se dragi moj v Ameriko odpravla (zapisana po Josipu Dravcu), ki je na plošči in jo poje Bogdana Herman, se začne z Vöra bije (mi smo na plošči dali naslov Vöra bije). Lepi prekmurski besedi, ena celo z preglasnikom. Vse našteto je razlog za naslov naše nove plošče.
Kakšne pesmi vsebuje nova zgoščenka, koliko jih je in po kakšnem ključu ste jih izbirali? Kdo so prijatelji, ki so sodelovali na Vaši novi plošči? Nam jih lahko na kratko predstavite in obrazložite, čemu ste izbrali prav te skupine, posameznike?
Na plošči je 15 pesmi. Preden smo se odločili za snemanje, smo imeli v mislih goste, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali. Tako smo se pri izboru pesmi ozirali na goste. Nekaj folklornih pesmi (Sotiš, Drmač, Špic polka in Cepelka) igramo v novi zasedbi na drugačen način, kot prej. Valerijo žalig smo pesem Točila san čarno vijno, spremljali že v tistih časih, ko smo spremljali še folklorno skupino. To pesem smo se naučili s pomočjo njenega žal že pokojnega očeta Borisa, ki je bil dolgoletni vodja folklorne skupine. Za Bogdano smo vedeli, da je njena interpretacija pesmi Vöra bije, najboljša. Pa tudi nikoli ni bila posneta z instrumentalno spremljavo. Bogdana in Vlado Kreslin pojeta skupaj veselo pesem Po bükovji (posneto v živo). Z Regino smo enkrat skupaj nastopali z pesmijo Ne orji in ta je bila tudi na plošči namenjena njej. Binkoštna nedela je madžarskega izvora in nam je muzikantom zelo pri srcu. Pesmi Dobrú noc – balada in Traka? sta češki ljudski pesmi. Ti dve smo posneli skupaj z nekaterimi člani iz češke skupine Jaro (Jan Dóstal starejši violina in vokal, hčerka Tereza Dóstalova violina in Jan Dóstal mlajši violončelo) med letošnjimi Velikonočnimi praznik (natančno Velikonočni ponedeljek). S skupino Jaro se poznamo že 15 let. Oni izvajajo nekatere prekmurske ljudske pesmi na svojih nastopih, mi pa nekatere njihove, ki smo se jih naučili od njih. čardaša Nega lepše dilkine in Šarga čizma/Doš čardaš pa sta posneta v živo in na njej igrajo tudi prej omenjeni prijatelji iz češke. Na koncu je še t.i. bonus komad – primorska ljudska pesem Stu ledi. To pesem velikokrat izvajamo na koncertih. V glavah in srcih pa nam je ostala z gostovanja na Japonskem pred 10. leti, ko smo tamkajšnjim poslušalcem morali velikokrat ponavljati.
Kako dolgo je nastajala nova plošča? Kje ste jo snemali? Vam je vzela veliko prostega časa in truda?
Novo ploščo smo snemali v dveh delih in sicer prvi del lansko leto v decembru (folklorne pesmi, Regina in Valerija), drugi del pa smo snemali ob letošnjih Velikonočnih praznikih. Posnetke v živo na samo Veliko noč zvečer v kavarni pri Goslarju, z Bogdano in člani češke skupine pa drugi dan . Studijski posnetki so nastali v grajski dvorani v Murski Soboti. Tonski mojster je bil Simon Lubšina, producent plošče pa Tomaž Rauch, ki igra na posnetkih tudi violo ali kontro.
Kako Vaše delo, nastope, turneje sprejemajo Vaši domači?
Domači so se v teh letih kar navadili na našo odsotnost. Lahko povem, da ima vsak član skupine podporo doma. Brez tega skupina ne bi mogla delovati.
Ali veliko nastopate? Kje največkrat in za kakšno publiko?
Nastopamo ob različnih priložnostih. Na raznih festivalih (folklornih, festivali ljudske glasbe), na prireditvah za zaključene družbe (podjetja), na promocijskih prireditvah kjer se predstavljata Prekmurje in Slovenija. Včasih si nas kdo od prijateljev privošči kot presenečenje ob zabavah. Poleti gostujemo po krajih v Sloveniji, kjer organizirajo poletne večere. Glede na to, da gre za različne prireditve, je tudi publika različna.
Ste skupina, ki ohranja glasbeno izročilo v pokrajini ob Muri.Kakšno je po vašem mnenju stanje glasbe v Beltincih in okolici?
Rad bi poudaril, da je bila sama sreča, da se je Andi naučil pri pokojnem mojstru igranja cimbal. Ko smo pred 18. leti začenjali skupaj z Boštjanom Rousom, ki je plesal pri folklorni skupini in Samotom Budno, ki je takrat obiskoval še osnovno šolo, smo imeli še drugo srečo in sicer brata Kociper ter Borisa žaliga. Vse od Kociper-Baranja bande (Beltinske bande) pa do nas, se v Prekmurju in tudi v Prlekiji, nihče ni ukvarjal z dejstvom, da bi bilo potrebno ohraniti prekmursko ljudsko glasbo. Zatajili sta dve generaciji. Zato pravim, da je bila sreča, da so takrat še vsi ti ljudje še živeli. Kar pa se tiče prihodnosti, sem pa glede na to, koliko mladih se danes ukvarja v Beltincih in Veliki Polani z učenjem igranja na ljudske instrumente, zelo optimističen. Pa tudi za našo skupino, ki je vmes nekaj let počivala, gledam optimistično. S prihodom klarinetista željka Ritlopa in violinista Mihe Kavaša, so se razbremenile nekatere vloge tako v samem igranju kot tudi pri delovanju skupine.
Kakšen je vaš odnos do mešanja tradicionalne beltinske muzike z novo?
Zdaj mi ni povsem jasno ali mislite tudi na delovanje Vlada Kreslina in Beltinske bande ali pa interpretacije ter preoblačenje prekmurskih ljudskih pesmi, kot jih izvajajo nekatere skupine. Kar se tiče Vlada Kreslin z bando, kapo dol. Sem mnenja, da je Vlado precej zaslužen za promocijo Prekmurja v ostalih delih Slovenije. Pesmi izvaja tako kot jih čuti, kot mu veleva najdaljši koren, ki ga noče izpustit iz domačih krajev. Za ostale skupine pa lahko rečem, da delajo to pač zaradi mode. Nekaterih interpretacij žal ne morem poslušati.
Kakšni so Vaši cilji za prihodnost?
Najprej se moramo naspati oz. odpočiti. Muzika, ki jo izvajamo ni hit, da bi morali sedaj veliko nastopati. Kaj bo v prihodnosti ne vemo, niti o tem ne razmišljamo. Sicer pa »vöra bije«.
Avtorica: Urška Ropoša
