Minuli kulturni praznik je bil na Cankovi v znamenju prekmurščine
Branku Pintariču pisateljevanje ni tuje, saj je poleg pravljičarja tudi pesnik ter scenarist. S svojimi mladostniškimi prijatelji je sodeloval pri pesniški zbirki Korina naših temnih sanj, ki je izšla v Edicijah revije Separatio, obenem pa je spisal, režiral ter navadno tudi odigral več krajših scenarijev. Kot najbolj odmevnega gre omeniti Dödoli western, katerega predstava je doživela svojih več kot 20 ponovitev. Ker so njegova dela navadno v narečju, je razvidno, da goji do prekmurščine prav posebno afiniteto.
Pravljica po prekmursko
Pravi, da je je prekmursko narečje izjemno bogato, tako duhovno kot tudi izrazoslovno. "Na začetku sem imel težave, saj prekmurščina v veliki meri sloni na madžarščini, zato je težko iti mimo vseh s-jev, z-jev , ü-jev ... A se na te posebnosti navadiš. Edina težava je, da je prekmurščina težko čitljiva, to pa le zato, ker še ni docela rutinirana. Kot otrok govoriš le prekmursko, nakar prideš v šolo in te začno učiti 'umetne' slovenščine. Sedaj pa bo imel vsak slovenski otrok priložnost skozi pravljico spoznati prekmursko besedo." Ker je Branko avtor prve prekmurske pravljice, me je zanimalo, od kod mu ideja, da napiše pravljico v prekmurščini. "Navdih sem dobil od očeta, človeka, ki je imel zelo razvito domišljijo, verjetno sem jo podedoval po njem. Velikokrat mi je povedal kakšno pravljico, vse so bile pristne, samo njegove in seveda prekmurske. Največ pravljic mi je pripovedoval ob zimskih večerih. Med njimi je bila tudi ta, ki sem jo spisal, malce sem jo priredil, ampak v principu ostaja očetova. V bistvu so si vse pravljice malce podobne že v uvodu, ki se začne z nekoč ali pa za devetimi gorami, saj prav zaradi tega pravljice so pravljice. Moja je zanimiva zato, ker vsebuje sporočilo. Mislim, da jo je vredno prebrati, vključuje vsega po malem - prevare, razkritje, predvsem pa je polna dialogov, komunikacije. Ni mojstrovina, je pa prva in je prekmurska."
Pravljica je prav tako izšla v okviru Edicij revije Separatio. Ob izvirniku ter ilustracijah akademske slikarke Tatjane Kerec Lovenjak se v knjižici raprostira še tekst v knjižnem slovenskem jeziku, ki ga je priredil Milan Vincetič.
