Bralcem Mladine dobro znani kratkometražni format politične satire Diareja se v odrski izvedbi drži preverjene enovrstične vprašanje-odgovor formule, ki jo brez peze treh okvirčkov razširi v kompilacijo bolj ali manj udarnih sekvenc, kar potem izgleda kot recimo intervju s predsednikom vlade ali poslanska vprašanja ministrom. Ta se dotikajo večine bistvenih, z aktualno oblastjo povezanih problemov naše stvarnosti, in šibajo iluzijo nenadomestljivosti oblastnikov skupaj z njihovo aroganco (»Izvolili ste nas, sedaj pa nas izvolite prenašati.«) ter samovšečnostjo pretendentov.
V prebavnem traktu Dejmo stisnt! Teatra se tako znajdejo poklicna vojska in njen marketing, vedno zanimiva politika do Hrvaške (»Bojkotirajmo hrvaško morje in solimo Savo!«), javnomnenjske raziskave in inštituti, ki jih opravljajo, plinski uparjevalniki, odhod Mrkai?a in ostalih reformatorjev, klientelizem in nepotizem (užaljeno: »Skrb za družino je vendar temeljna krščanska vrednota!«), korupcija in korupcijska komisija, rimokatoliška Cerkev in pedofilija, inflacija in ekonomija, pa še kaj bi se našlo. Na primer izbrisani in goreča vnema popravljanja zgolj in samo tistih krivic, ki so jih zagrešili oni drugi, medtem ko se s popravo tistih, ki smo jih sami, nikomur nikamor ne mudi. Tako je na vprašanje novinarja, ali ima Slovenija orožje za množično uničevanje, odgovor predsedniškega kandidata pritrdilen; ko ga novinar pobara, ali so ga tudi že preizkusili, prav tako: »Da. S pritiskom na gumb smo izbrisali 18.000 ljudi.« Na vse mogoče očitke opozicije pa premier prostodušno odvrne: »Priznam, da je vlada naredila nekaj napak, a bi jih lahko še mnogo več, če bi imela na voljo več časa.« Sancta simplicitas, ki se povsem sklada z argumentativno logiko koalicije, zakaj si zasluži še en mandat: ker je pač v štirih letih nemogoče popraviti vse, kar so oni zajebali v dvanajstih. Šiba (ali bolje toča) Diareje pada tudi po drugih tovrstnih prijemih, ki poskušajo sporna ravnanja opravičevati z otročjo logiko »če so oni lahko, zakaj potem mi ne bi smeli?«. Ker "drek" smrdi, ne glede na to, iz čigave riti je prilezel.
Za konec se le še z Brechtom vprašajmo, kako to, da je Dejmo stisnt! Teater v dvorano murskosoboškega gradu privabil tako malo obiskovalcev (okrog 20). Je mar krivo zrcalo, če imaš kljukast nos?
Foto: www.mikk-ms.si
