Po besedah govorcev je program EPK v Murski Soboti pustil vidnejši pečat, različni pogledi na vsebine pa so pri nekaterih izvedbah razdelili javnost, kot je bil primer muze Erato.
Najprepoznavnejši kulturni dogodek v evroobmočju – Evropska prestolnica kulture EPK, je v pokrajino ob Muri privabil številne kulturno – umetniške izvajalce, ki so z nekaterimi dogodki prestopili lokalne in državne okvire. Dvanajst koprodukcijskih projektov, ki so se v Murski Soboti odvijali v okviru EPK Maribor 2012 je pustilo pečat, takšen ali drugačen. Spomnimo, največ prahu med občani in občankami je dvignila postavitev muze Erato v središču mesta avtorice Irene Brunec Tébi.
Pestrejša ponudba kulturnih dogodkov
Programske vsebine EPK so pod taktirko programskega direktorja Mitje Čandra v Mursko Soboto pripeljale številne razstave, prireditve, gledališke predstave ter druge 167 tisoč evrov vredne vsebine tukajšnjih izvajalcev. Dialekta, PACov glasbeni maj, Soboški dnevi, Pomurski muzej, murskosoboška galerija, Flota in številni ostali projekti so oplemenitili kultuno ponudbo ljubitelje tovrstnih dogodkov, ob številnih pozitivnih kritikah pa so se našli tudi obiskovalci, ki jih ponudba EPK-ja v prekmurski prestolnici ni prepričala.
Nekatere izvajalce smo povprašali, kako so zadovoljni z izvedbo EPK v Murski Soboti:
Robert Inhof, Galerija Murska Sobota:
Kako gledate na izvedbo EPK v Murski Soboti ob izteku leta?
Že mnogokrat sem omenil, da se je še enkrat izkazalo, da ima Murska Sobota izjemno dobre ustvarjalce, tako posameznike, kakor tudi skupine, prav tako pa tudi javne zavode s področja kulture, s katerimi se lahko postavi ob bok veliko večjim mestom. Velika večina izvedb se mi je zdela zelo kvalitetno organizirana in izvedena. Za razliko od kolegov iz Maribora, ki so v posameznih primerih delovali zelo konfuzno, je Mestna občina Murska Sobota do nas delovala zelo profesionalno. Posebna zahvala gre Mojci Breščak, ki je zelo sposobna in krasna oseba. Po moje bi se brez njenega razumnega koordiniranja in usklajevanja zadev z Mariborom, marsikaj prav hudo zalomilo.
Ali je po vašem mnenju EPK pustil željeni "pečat" v pokrajini ob Muri?
Producenti smo lahko prijavljali le programe, ne pa tudi investicij. Zato tisto, kar naj bi ostalo po EPK ne moremo, niti nismo mogli razumeti v materialnem smislu. Ostal naj bi duh razgibane in dejansko vrhunske kulture, njeno sprejemanje in življenje s kulturo, ki bi dejansko dokazovala da je Murska Sobota Mesto. Ne vas, pač prava urbana in artikulirana skupnost, ki ima na kulturnem področju kaj za povedati, ter da to lahko pove na vrhunski način. Kar je večina producentov dokazala, je to, da smo spoznali, da nam ni potrebno neprenehoma iskati vzorov in capljati za večjimi mesti. Glavno nesrečo vidim v tem, da je leto EPK hkrati tudi leto krize, eksistenčne stiske in človeškega ponižanja. Tako da so vsa kulturna prizadevanja ob tem morda dobila zelo bizaren časovni prizvok. Od nas vseh pa je odvisno, kako bomo sprejemali vrhunsko kulturno udejstvovanje v prihodnje. Če bo kultura pri nas samo nepomembna družbena dekoracija, potem se lahko v zelo kratkem času spremenimo iz prekmurske prestolnice v največjo vas v Prekmurju. Takrat pa se bomo, zakopani pod debelimi sloji frustracij in nerazumevanja, res lahko povsem odkritosrčno čudili, zakaj drugim uspeva, nam pa ne.
Ali ste pri programu v Murski Soboti kaj pogrešali?
Ne. Naš zahteven program smo izpeljali 100%. Galerija je to "nevarno" leto zvozila v enem kosu. To pa je bil tudi naš osnovni namen. Naša zadnja razstava je prišla iz Bremna, ki je, tako za primerjavo, mesto s pol milijona prebivalcev. O naših razstavah so zelo obširno poročali naši nacionalni mediji. O delovanju Galerije Murska Sobota pa je pisala tudi osrednja francoska revija za vizualne umetnosti L'art. Sem pa zelo srečen, da je leto EPK mimo, sam koncept EPKja meni osebno namreč nikoli ni bil simpatičen.
Matjaž Farič, Flota:
Ko na koledarju prireditev EPK zagledam napoved za koncert Dražena Zečiča in podobne “presežke”, ostanem brez komentarja. Preveč “kulture” in premalo umetnosti? Pa kljub temu. Izvedeli smo, kakšna je resnična moč kulture pri nas in kakšna je naša splošna kultura. Ob zaključku Evropske prestolnice kulture, so se v Mariboru pa tudi v Murski Soboti zgodili protesti. Protestniki so zastavili vprašanja, ki s(m)o se jih kulturniki v svoji samozadostnosti večinoma izogibali. Namesto neizprosne refleksije, smo ob zaključku v Murski Soboti bili še deležni arogantnega poduka na rolki o svoji majhnosti. Kultura se je v tem primeru izkazala za samozadostno, brez primernega odziva ali pomembne vloge pri grajenju zavesti. Kultura je tako postala samo dekoracija, režimska dekla in kulisa za zakrivanje problemov, namesto da bi jih pomagala reševati ali pa vsaj razgaljati.
Vprašanje je, kaj je bil osnovni namen celotne manifestacije v regiji? Več denarja za kulturo? To ni pravi odgovor, brez tega, da bi se ukvarjali z vsebino. Žal so se kvalitetne vsebine utopile v preštevilnih prireditvah, ki so ponavljale ustaljene vzorce. In sedaj vse pada v isti koš, tako nečedna početja kot dobre ideje. V tem smislu je ta manifestaciji kulturi, predvsem pa umetnosti bolj škodovala. Kako se bo razvijala družba, ki niti v kulturi niti v umetnosti ne zmore inovativnosti ali pogleda v ogledalo? Politika na to nima zadovoljivih odgovorov, kljub temu pa si je vzela glavno besedo pri odločanju o vsebini. Drobni politični interesi so prevladali nad javnim interesom. Ker je tako tudi na drugih področjih, so se ljudje uprli. Ta premik v glavah navadnih ljudi je za našo družbo veliko večji kulturni dosežek, kot vsa kulturnopolitična statitistika Evropske prestolnice kulture, ki je, kot kaže, namenjena predvsem zagovarjanju obstoječega.
Ker pa je kultura predvsem polje svobode in komunikacije, si je še naprej potrebno prizadevati za njeno uveljavitev. Naša prizadevanja se ne smejo ustaviti ob napakah. Če se iz njih nismo naučili ničesar, bomo večno neuspešni. Če smo sposobni videti probleme, ni razloga, da jih ne bi rešili. Murska Sobota ima, tudi po zaslugi priprav na Evropsko prestolnico kulture, solidno infrastrukturo v javni in zasebni lasti. Ta ostaja. Geografska lega mesta je odlična, v letu 2012 pa je bilo zaznati nekaj izjemnih idej in presežkov, ki presegajo lokalne okvire. Murska Sobota je res majhno mesto, kar pa ne pomeni, da ne zmore velikih dogodkov. Velikih po vsebini.
Mojca Breščak, koordinatorka EPK Murska Sobota:
Ob izteku leta smo v Murski Soboti z izvedbo programa lahko zelo zadovoljni. Imeli smo si priložnost ogledati vrhunske predstave, dogodke in razstave. Ob tem pa je še ostalo veliko zanimivega in enkratnega za vsako ciljno skupino. Leto 2012 je bilo bogato s kulturnimi dogodki in prireditvami in za vsemi nami, ki nam je kultura pri srcu, je pestro in stalnega dogajanja polno leto.
Murska Sobota je del Evropske prestolnice kulture 2012 in ta naziv nedvomno ostane. S tem nazivom se ne more ponašati vsak in menim, da nam je lahko v ponos, da smo bili del te zgodbe. Če se spomnim samo predstavnikov Muzeja za konkretno umetnost iz Ingolstadta, ki niso mogli skriti ponosa, da je njihova gostujoča zbirka del programa Evropske prestolnice kulture in da jim to pomeni veliko referenco, nisem prav prepričana, da se že zavedamo, kako velika referenca je EPK za mesto in vse sodelujoče producente. Nebi pa rada izpostavljala posamezne projekte, ker je bil vsak po svoje enkraten in bo vsak na svoj način pustil pečat mestu. V soboškem programu sem morda pogrešala več programa za mladino. Vendar se moramo zavedati, da smo majhno mesto in to kar je v tem letu bilo dano temu mestu je lahko dober začetek razvoja – torej tu je dana možnost in priložnost, da postane kultura ena od silnic razvoja mesta in regije. Pa s tem seveda ne mislim, da se je kultura v mestu začela z EPK 2012 – nikakor, je pa morda še pridobila na pomenu in zavedanju nas vseh.
