Hočevar: EPK ni projekt celotne Slovenije

K pogovoru o pomenu in razsežnostih projekta Evropska prestolnica kulture, katerega častni naziv si je za leto 2012 priborilo mesto Maribor s svojimi partnerskimi mesti; Murska Sobota, Novo Mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje, so bili povabljeni naslednji sogovorniki: Franc Kangler - župan občine Maribor, Vladimir Rukavina - vodja začasnega sekretariata EPK 2012, dr. Štefan čelan - župan Ptuja, Majda Širca - ministrica za kulturo, Simon Kardum - zunanji svetovalec  pri pripravi kandidature Maribora za EPK 2012 in prof. dr. Marjan Hočevar - Fakulteta za družbene vede. Razprava je postregla s prednostmi in potencialnimi negativnimi platmi izvedbe projekta, javnost pa je seznanila s trenutnim stanjem, z že opravljenim delom in delom, ki snovalce v naslednjih treh letih še čaka. 



Evropi moramo pokazati, koliko znamo

 

župan Kangler je pojasnil, zakaj je prav Maribor odlična izbira za izvedbo projekta: »Glede na lego, ki jo ima mesto Maribor v vzhodno kohezijski regiji, da gre skozi mesto peti in deseti evropski cestni koridor in glede na povezavo s ostalimi občinami, mislim, da gre za primer kulturne prestolnice Evrope, ki daje vizijo tudi drugim kandidatkam, ki čakajo za nami. Ni pomembno, da kandidira samo eno mesto, pomembno je, da ta mesta sodelujejo.«  Ministrica Majda Širca je opozorila na odgovorno poslanstvo mesta Maribor in partnerskih mest, saj meni, da se s tem projektom tako rekoč damo na ogled, povemo Evropi koliko zmoremo in kje so naši potenciali, hkrati pa dodaja: »/…/ Vmes se je seveda zgodila ta neprimerna oz. nerodna in zavirajoča okoliščina, da nam gre vsem, ne samo v Sloveniji, slabše. In to bo po vsej verjetnosti spremenilo neke načrte, ki so bili v začetku zelo trezni.«

Hočevar: EPK ni projekt celotne Slovenije

 

Največ mnenj se je trlo o načinu in obsegu vključevanje države v projekt ter sodelovanjem z drugimi regijami oz. mesti, pri čemer prof. dr. Miha Hočevar nasprotuje, da bi bil EPK 2012 projekt celotne Slovenije: »To je predvsem projekt mesta Maribor. In Maribor se mora tukaj izkazati, seveda ob prispevanju države. /.../ Mesto se mora znati pokazati Ljubljani, kot glavnemu mestu, in državi Sloveniji, da je pravzaprav vpeto v Evropo in da je sposobno preseči oboje. In pokazati tako Ljubljani kot ministrstvu za kulturo, da se je sposobno povezovati in tekmovati navzven, tudi samo zase.« Pogovor je nanesel na vse večjo prednost mesta Maribor pred Ljubljano na lestvici stopnje globalizacije, ki jo je navedel prof. Hočevar. Prepoznavnost in novo zunanje povezovanje, ki ju bo pridobil Maribor kot EPK ga bosta morebiti postavila v še večji prednostni položaj. Ljubljano bi tako doletela znana usoda Madrida, ki ostaja v vse temnejši senci Barcelone. 

 

Kultura lahko generira delovna mesta

 

Pozitivna stran projekta je pridobitev sredstev za obnovo in izgradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju kulturnih prireditev. Kot vzgled učinkovitega kadrovskega načrtovanja je Vladimir Rukavina navedel mesto Edinburg, ki je svojim prebivalcem na račun izpeljave kulturnih projektov vsako leto priskrbi 2.500 stalnih in 2.900 začasnih delovnih mest. Proizvedejo 135 milijonov funtov letno. Ob tem sicer dodaja, da so takšna pričakovanja za mesto Maribor in partnerska mesta zaenkrat previsoka, prvi korak do teh številk pa vsekakor predstavlja projekt Prestolnica kulture. 

 

Na povezavi si lahko ogledate posnetek celotne oddaje Omizje: http://www.rtvslo.si/play/omizje/ava2.29195088/