Drugi večer festivala Delu čast in oblast
Najprej je nastopila ajdovsko-vipavska petorka Real Life Version. Hardcorovsko/metalski vokalist, v maniri podajanja zelo spominjajoč na Panterinega Phila Anselma, paradira okoli po odru razkazujoč svoj lepo definiran torzo in rob spodnjih gat, na katerih, verjetno zato, da ne pride do pomote za kaj gre, v angleščini piše: Spodnje perilo. Čez muziko ni kaj reči, sicer še zelo mladi fanteti imajo svojo reč dobro dodelano, takole žanrsko pa se gibljejo med kompleksno punk-rockovsko osnovo bobnarja in basista, ter metalsko-rokerskimi rifi obeh kitaristov. Celota muzike in vokala verjetno malo proti svojim željam in ambicijam prej kot po deklariranem družbeno-kritičnem hardcore punku diši prej po zabavi namenjeni muziki kakih surferskih ali skejterskih videov. Zamenjajte pevca, pa bo kaj bo. Pa nehajte se že zahvaljevati po vsakem komadu organizatorjem, ker dobi človek občutek, da vas nikamor ne vabijo in da ste zato tako veseli, srečni in hvaležni, da ste lahko tu oz. kjerkoli.
Sledili so radgonski In-sane, svojevrsten epigon še bolj svojevrstne radgonske scene iz devetdesetih, ki sta jo poleg rocka definirala predvsem pank in metal. Zakaj pank in ne punk? Če si za hip izposodim distinkcijo Mihe Zadnikarja, je potrebno reči, da je bila Radgona pankerska v smislu jeze, samouničevalnosti, šus analize stvarnosti, medtem ko je punk lahko povsem dobro eksistira kot novodobna oblika kul poze ali lifestyla z irokezo, buler bataši pa še čem. No, In-sane vsekakor bolje pazijo sami nase, tako da jim zaradi vseh mogočih tragičnih nesreč ni potrebno skoraj vsako leto nadomestiti kakega člana benda, kot se je to dogajalo recimo The Fat Nuns, a so zato po pristnosti in nepretencioznosti svojega hc/panka verodostojen dedič radgonske pank scene, ki so se ji na koncertu poklonili s priredbo legendarnega šusa zgoraj omenjenih Fat Nunsov Samo mrtev policaj je okej. Ko smo po forfarerih že mislili, da gre za izgubljen večer in prvi resnejši flop Tomice v tem letu, je začela sicer maloštevilna publika dihati kot eno, in ducatu tragično preminulim radgonskim pankerjem se ni bilo potrebno nemirno obračati v grobu. Dobro so kürili svoj leijs.
Tomaž Verdev
Članek: Tomaž Verdev
Foto: Kristijan Škrlec
