Zbirka Retuše je bila izdana ob petnajstletnici založbe Franc-Franc in hkrati ob avtorjevem petdesetem rojstnem dnevu. Na predstavitvi sta se pogovoru z avtorjem pridružila tudi Franci Just in Beno Horvat z umetniško interpretacijo izbranih pesmi iz nove pesniške zbirke. Za boljše počutje in še večji užitek ob literarnih interpretacijah sta poskrbela Kristjan Majcen in Blaž ščavničar z glasbeno spremljavo.
Vincetičevo pesniško zbirko Retuše oklepata dve samostojni in medsebojno povezani pesmi – uvodna Dnevna in sklepna Nočna, med njima se pa zvrti še šest ciklov, ki vsebujejo vsak po osem pesmi. Naslovi ciklov so še pomenljivejši, kot sam naslov zbirke: Prizori, Kopije, Ponatisi, Naslovi, Lekture in Prevodi.
Franci Just je ob pregledu pesniške zbirke razmišljal: »Milan Vincetič je znan po natančni kompoziciji lastnih pesniških zbirk, vendar je tukaj prišlo do nekaterih sprememb, saj je kompozicija nekoliko drugačna, končni seštevek pesmi pa vseeno da število petdestet. Pomenljivejši se mi zdijo naslovi ciklov, saj so namreč kakor prizori, ki jih spremlja ustvarjalčevo oko, ustvarjalčeva zavest in ti prizori se kot kopije umestijo v njegov doživljajski svet in iz tega procesa potem nastanejo kot neki ponatisi prve knjige. Tem knjigam je seveda treba dati naslove in te knjige potem doživijo svojo lekturo in na koncu doživijo tudi svoje prevode.«
Po previdnem branju pesmi bralec opazi, da je začetni verz vsakega cikla hkrati končni verz tega cikla. Retuše predstavljajo zbirko, v kateri avtor zre tudi v preteklost, v mitične, arhaične prostore. Vincetičeve pesmi se predstavljajo kot zrenje, imajo pa tudi značilen močan ritem. Eden glavnih pesnikovih atributov je gotovo tišina, ki je ponavadi zaznamovna z zamolkom. Zanimivo je, da pesnik uporablja zelo skop besednjak, poleg tega so na koncu pesmi vedno ponavlja paradoksalni zasuk, ki je sestavljen iz ene besede ali iz predloga. Milan Vincetič je poudaril, da so njegove pesemi zdaj neke vrste zrenje, mogoče pa bodo že čez pet let hrepenjenje.
Avtor si je ob koncu predstavitvi knjige zaželel: » Upam, da bo vsem bralcem pri branju knjige zelo lepo, tako kot je bilo meni, ko sem pesmi pisal. Kot je rekel Kajetan Kovič v povedi, ki jo vedno omenjam in uporabljam: »Je muka in je strast.« Ampak mislim, da se splača mučiti, da prideš do strasti.«
