V 20-ih letih delovanja je založba Franc-Franc izdala kar 155 knjižnih in 39 neknjižnih del.
Pomurska kulturno bogata regija je svoj delež v slovenski literarni mozaik prispevala tudi z delovanjem založbe Franc - Franc, ki obeležuje 20. leto delovanja. V dveh desetletjih je založba, ki sta jo ustanovila literata Feri Lainšček in Franci Just, izdala 155 enot knjižnega in 39 enot neknjižnega gradiva, v okviru založbe pa so zvrstili številni literarni dogodki, srečanja. Družba Franc-Franc je zaslužna za oveljavitev enega največjih slovenskih literarnih festivalov Oko besede in Dialekta.
Retrospektiva lanskega programa
Ob obeležitvi jubileja je v murskosoboškem literarnem hramu - Pokrajinski in študijski knjižnici potekala predstavitev lanskega knijžnega programa ter pregled izdanih del. Samo vsebino številnih literarnih del so predstavili Robert Balažic, Albert Halász, Dragica Haramija, Franci Just, Štefan Kardoš, Feri Lainšček, Milan Vincetič in številni drugi navzoči, ki so tekom dvajsetih let prispevali delež pri razvoju in delovanju omenjene založbe. "Moram reči, da se za temi knjižnimi enotami, ki so predvsem nekomercialnega kulturnega značaja, skriva še marsikaj drugega. V teh številkah so tudi knjižne zbirke, s katerimi založba soustvarja podobo sodobne slovensko književno kulturo in hkrati knjižne zbirke, ki so tudi nacionalnega kulturnega pomena," se je vsebinskega dela bogate bibliografije dotaknil soustanovitelj založbe Franci Just.
Številna dela nacionalnega kulturnega pomena in zbirokratizirani postopki
Slednji je med zbrikami izpostavil nekatere dela, kot je knjižna zbirka Križpotja ali knjižna zbirka Cicibanija, ki so po besedah govorca krojile slovenski knjižni prostor. V svojem naboru literatov pri založbi Franc - Franc so številni, ki so bili nominirani za slovenske knjižne nagrade, kot je nagrada Kresnik "Mislim, da ti podatki vendarle govorijo o pomembnosti teh knjižnih zbirk in njihovi vsebini. Na drugi strani pa so knjižne zbirke kot je recimo "Med Rabo in Muro" ali pa "Mostovi na meji"," se je dolgoletni literat dotaknil del, ki krepijo odnose med matično državo in zamejskimi Slovenci in promovirajo literaturo madžarske manjšine v Sloveniji. Nenazadnje nam je Just pojasnil glede retrospektive založbe s postopkovnega stališča, ki je z razvojem spleta in digitalizacijo približala literaturo bralcem. "Na drugi strani so se pa postopki nasproti pristojnim organom, ki subvencionirajo založniški program zelo zbirokratizirali. Tukaj so se pa postopki podaljšali in so bolj zapleteni."
