Medtem ko gre domnevno sporno poslovanje zavoda Maribor 2012 - EPK skozi izredni revizjiski postopek, je sedaj s položaja predsednik programskega sveta odstopil Tomaž Pandur. V Mariboru pa se soočajo tudi z zapleti pri gradnji osrednjih kulturnih središč.
Danes je znano, da je za letos potrjenih okoli 90 odstotkov projektov, ki so bili v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture odobreni že lani. V letošnji program so se poleg lanskih uvrstili tudi projekti, ki so se uspešno predstavili na dnevih odprtih vrat v marcu. Za letos in naslednje leto bo za projekte nemenjenih okoli pet milijonov evrov, vendar bi si mnogi želeli za programske vsebine bistveno višja sredstva. Kot je povedal programski direktor Mitja Čander, so finančne želje enostavno preobsežne, hkrati pa napovedal, da bo končni program morda lahko predstavljen že v septembru. Za to pa je po njegovih besedah potrebno urediti delovanje zavoda, zagotoviti realni finančni okvir in razjasniti možne lokacije.
Pandurju dovolj podtikanj in diskreditacij
Gledališki režiser Tomaž Pandur, ki je junija 2010 postal predsednik programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012, ima dovolj medijskih podtikanj in diskreditacij, zato je s tega mesta danes odstopil. "Enostavno bi vsi skupaj morali biti bolj dorasli izzivom in priložnostim, ki jih takšna manifestacija ponuja," je za TV Slovenija povedal Pandur, ki sicer program EPK ocenjuje kot dobro pripravljen in v skladu s pričakovanji Evropske unije.
Pandurjev odstop pa je le eden izmed večih zapletov okoli kulturnega projekta, katerega del kot partnersko mesto je tudi Murska Sobota.
Revizija skozi poslovanje Zavod EPK
Kot poroča rtvslo.si naj bi poslovna direktorica zavoda Maribor 2012 - EPK Helena Hvalec razdrobila poslovna naročila za zunanje svetovanje in marketinške storitve in se s tem spretno izognila javnemu naročanju. Tako je bilo podpisanih pet pogodb z izvajalci aktivnosti za specifična dela na področja marketinga. Hvalčeva navedbe o domnevni netransparentnosti zavrača, vse sklenjene pogodbe naj bi bile v skladu z zakonom o javnem naročanju.
Draga in menda tudi sporna najemnina za Maks
V Mariboru kot osrednji gostiteljici projekta EPK se bo zvrstila večina kulturno-umetniških dogodkov, iz tega izhaja tudi potreba po novem kulturnem središču. Mariborski kulturni center (Maks), v katerem bosta dve večnamenski dvorani s po 650 sedeži, naj bi stal na nekdanjem mestu Merinke pri Studencih, na obrežju Drave. Objekt, vreden 25 milijonov evrov, pa želijo dokončati že do maja naslednjega leta, ko bo Maribor obiskal tibetanski duhovni vodja dalajlama. Mariborske mestne svetnike je ob tem razburila predvsem cena najema prostorov od investicijskega podjetja ZIM - za najem prostorov v skupnem obsegu 10.454 kvadratnih metrov bodo plačali 15,9 evra za kvadratni meter mesečno, najemno razmerje pa je sklenjeno za obdobje 20 let. Po mnenju, pristojnih organov pa naj bi bila takšna pogodba celo sporna, poroča TV Slovenija.
Zaplet z madžarskima arhitektoma pri Umetnostni galeriji
Zaenkrat v štajerski prestolnici še ne vedo, ali bodo na mestu, kjer je predvidena gradnja Maksa zgradili Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Zaključek del na UGM bi moral biti že v tem letu, a so se stvari zapletle, ko niso našli soglasja s sicer madžarskima arhitektoma. "Očitno je, da med nami obstajajo težave v komuniciranju, a ne le zaradi jezikovnih pregrad, pač pa v razumevanju nekaterih zakonov in postopkov, ki v naši državi veljajo," je že v marcu stvari komentiral župan Maribora Franc Kangler. "Za gradnjo so bila namenjena evropska sredstva razpisa za javno kulturno infrastrukturo v lasti občine. Občina se je zavezala, da bo vsa potrebna dokumentacija nared do lanskega decembra, pozneje je bil rok podaljšan do letošnjega prvega maja. Danes, prvega aprila, ni na mizi še ničesar od obljubljene in pričakovane dokumentacije. Na mizi pa je nov predlog občine, ki UGM vidi v zgradbi, ki je namenjena Maksu," so nad delovanjem mariborske občine kritični na ministrstvu za kulturo.
Foto Tomaž Pandur: nacional.hr
