Na festivalu kar 39 vrhunskih plesalcev iz vse Evrope
Pokazalo se je, da festival Front@ ni le prehodne narave oz. muha enodnevnica, saj ga letos pripravljate že tretjič in kot vse kaže, se je samo ime festivala že dobro prijelo.
Tako kaže.
Koliko vaše energije in moči namenite organizaciji takšnega festivala?
Priprave na naš festival potekajo čez celo leto in zahtevajo nenehno koordinacijo med vsemi udeleženimi. Najbolj naporen del je sama izvedba festivala, takrat skoraj ne spimo, saj se vedno pojavi kakšen nepredviden problem, ki ga je potrebno rešiti v najkrajšem času. Posebno težavo pa predstavlja pomanjkanje infrastrukture in zato moramo izprazniti polovico ljubljanskih gledališč, to opremo pripeljati v Mursko Soboto in zgraditi primerno prizorišče. To je še poseben izziv, ki ga naša tehnična ekipa, in to so Igor Remeta, Jasmin Šahinspahič in Inga Remeta s pomočjo fantov iz Mikka odlično opravijo. Gostujoče skupine imajo enake pogoje, kot na domačih odrih.
Sodobni ples je nekakšen umetniški izraz, ki ga ne začuti širša množica; ali pač? Ali se je sodobni ples sposoben prilagajati?
To, da bi se umetniški izraz prilagajal, je smrt za umetnost. če bi bila to praksa, bi bilo vrhunskih dosežkov malo ali pa nič. Za razumevanje umetnosti potrebujemo neko razgledanost. Tudi za razumevanje fresk v cerkvah potrebujemo predznanje, in to veliko predznanja – Biblija je temelj zahodne civilizacije. Prav tako je s sodobnimi zvrstmi. Večkrat, ko se srečamo z neko umetniško prakso, lažje jo razumemo. Sodobni ples ni izjema in prav zato je pomembno, da ga čim bolj približamo tudi ljudem izven velikih centrov. če bi sodobni ples postal elitistična, v ozke kroge zazrta umetniška praksa, bi to pomenilo njegov konec.
Katere ravni zajema letošnja Front@?
Letošnja izdaja festivala obsega predstave, teoretični in izobraževalni del.
Ali se je sam koncept festivala (izpred treh let pa do danes) kaj spremenil?
Koncept festivala se ni spremenil, je pa postal bolj prepoznaven v svoji drugačnosti napram drugim plesnim festivalom v Evropi. Njegovo delovanje pa smo s pomočjo novoustanovljene mednarodne mreže Dance Explorations Beyond Front@ razširili čez vse leto in na območje sosednjih držav. To festivalu omogoča večjo vidnost in težo, saj postaja vrh celoletnega delovanja več evropskih organizacij.
Letošnji festival bi naj izpostavil poglobljena vprašanja o trenutni poziciji plesa pri nas. V kakšno pozicijo se sploh uvršča sodobni ples?
Sodobni ples v Sloveniji je v večini vezan na umetniška dogajanja večjih mestih. Podobno je tudi v sosednjih državah. Z našim festivalom želimo to spremeniti in v teoretskem delu, ki nosi naslov Rob sodobnega plesa - sodobni ples na obrobju, želimo opisati probleme in poiskati rešitve za spremembo trenutnega stanja. Z našimi partnerji v mednarodni mreži želimo sodobni ples še bolj približati ljudem na širšem področju med Ljubljano, Budimpešto, Zagrebom in Dunajem. Murska Sobota leži v centru tega območja.
Koliko domačih in tujih plesalcev oz. plesnih skupin ste letos povabili k sodelovanju? So med njimi tudi kakšna zveneča imena?
Na festivalu bo nastopilo sedem skupin in devetintrideset vrhunskih plesalcev iz vse Evrope. Kljub temu, da predstave prihajajo iz petih držav, pa v njih sodelujejo tudi plesalci od drugod. Skupine, ki sodelujejo na našem festivalu, so sama zveneča imena sodobnega plesa in se lahko pohvalijo s številnimi mednarodnimi gostovanji in nagradami. Predstava avstrijske skupine Liquid Loft je na lanskem beneškem bienalu prejela Zlatega leva.
Ali lahko sodobni ples na kakšen koli način prispeva k širitvi kulture oziroma dvigu splošne kulturne ravni – ne nazadnje se približuje leto 2012, ko bo Maribor s partnerskimi mesti, kjer bo sodelovala tudi Murska Sobota, postal evropska prestolnica kulture. To bo seveda tudi velika priložnost za Mursko Soboto, ko se po pokazalo, da (ali) je sposobna izpeljati vrhunske kulturne dogodke.
Vsekakor. Sodobni ples je nenehno nastajajoča in sodobna zvrst umetniškega ustvarjanja. Je udejanjeni medkulturni dialog, saj gib ne potrebuje prevoda. V naše kraje prihaja vse več tujcev, turistov, med njimi tudi zahtevnejših gostov. Tudi ob takih prireditvah lahko spoznavajo, da nismo samo agrarno in turistično okolje, temveč da gre za sodobno družbo, ki je sicer na obrobju, ni pa provincionalna. Ob spoštovanju kulturne dediščine, je potreben stik z razvojem tudi na umetniškem področju. V Murski Soboti in okolici živijo tudi zahtevnejši obiskovalci umetniških dogodkov in teh, kot smo lahko videli na lanski Fronti, ni malo.
