V zaporu Murska Sobota je 34 zaprtih oseb, med njimi poslovni goljufi, morilci, spolni prestopniki - "Izbira je pestra," pove vodja zapora Slavko Prša.
Na Sodni ulici 2, le slab lučaj od vrveža središča Murske Sobote, je zgradba, ki se od ostalih loči le po bodečih okraskih na vrhu strehe. Takoj nam je jasno, da tukaj velja drug režim, druga pravila.
Naključnih obiskovalcev v murskosoboškem zaporu ni. Časi obiskov so znani, prav tako seznam dovoljenih obiskovalcev vsakega izmed 41 zapornikov, a kljub temu je vsak obiskovalec na vhodu deležen temeljitega pregleda. Najbolj iskana roba so v zaporu mobiteli in droga, nam pojasni Simon Magdič, vodja paznikov.
Vnos drog v zapor zaznajo do štirikrat letno, poskus vzpostavitve interneta dvakrat, vnosov drugih predmetov je manj. To preprečujejo preko nadzora preko kamer in z rednimi premetanji zaporniških celic.
Ob prihodu vsak bodoči stanovalec zapora naprej prespi v skromno opremljeni sobi, ki služi tudi kot samica, v njej pa ostane do prerazporeditve oz. dodelitve sostanovalca. Pedagog Milan Skledar pojasni, da pri tem upoštevajo, ali gre za obsojenca, pripornika ali osebo, zoper katero se izvršuje uklonilni zapor, prav tako pa razdelijo kadilce in nekadilce, pomembno vlogo ima tudi posamični psihološki profil posameznika. V čim večji meri namreč želijo preprečiti morebitne konflikte ali medsebojne obračune.
Ob prihodu se za vsakega zapornika izdela osebni načrt, ki vključuje ne le izbiro sobe in sostanovalca, ampak tudi varnostni profil, število obiskov, prostih izhodov, možnost vključitve v znotrajzavodske ali zunajzavodske aktivnosti, morebitno izobraževanje in ugodnosti. Te se delijo na zavodske, kot je podaljšan obisk in pa nenazdorovan obisk, in pa zunajzavodske.
Samska soba v zaporu ni privilegij, ampak kazen, čeprav je nekaterim življenje brez sostanovalcev celo ljubše, nam pojasni Bojan, sicer povratnik, ki je prvič v instituciji pristal pri 13 letih. Svojo sobo si je v večletnem bivanju lično uredil, na stene prilepil nekaj fotografij, ki ga spominjajo na dom. Do izhoda ga ločijo še tri leta zapora, te si bo vsekakor krajšal z gledanjem filmov, med njimi ima najraje komedije in akcijske filme. Predvsem filmi so tisti, ki si jih zaporniki posojajo med seboj, uporaba interneta tukaj namreč ni dovoljena. "Filmi, kava in cigareti so vse, kar človeka tukaj pomirja," Bojan pove o zaporu, ki je postal njegov dom, sojetniki pa najboljši prijatelji, včasih tudi družina.
V murskosoboškem zaporu, v katerem je še pred manj kot desetletjem v času številnih pribežnikov bivalo skoraj 70 oseb, danes po novih standardih 'varuje' le 41 oseb, ti so razdeljeni na zaprti in polodprti oddelek, predvsem glede na stopnjo kaznivega dejanja. Dušan, ki ga v sobi s še dvema sostanovalcema zmotimo pri slikanju, je v zaporu pristal po vožnji pod vplivom alkohola. "Tukaj se dobro razumemo, ni slabo," nam pove o življenju za rešetkami, ki mu kljub umetniški žilici navdiha ne predstavljajo, saj še vedno najraje nariše motive, ki so mu ostali v spominu.
Vez z zunanjim svetom zapornikom predstavljajo telefonski klici iz dveh telefonskih govorilnic (maksimalno 3x dnevno), obiski svojcev in pa vsakodnevni časovno omejeni sprehod po strogo zavarovanem dvorišču. To ponuja možnost igre namiznega nogometa, košarke, nogometa, za sproščanje energije pa tudi vreča za boksanje. Dodatne trenutke v naravi si prislužijo tisti, ki obdelujejo zaporniški vrt, a ta privilegij dobijo le tisti najbolj zaupanja vredni, kot nam pojasni paznik, bi v nasprotnem primeru lahko preko ograje leteli tudi številni nevarni ali nedovoljeni predmeti.
Vse zaprte osebe so vsak dan po dve uri dolžne oddelati neplačana hišna dela, ostala delovna mesta za zapornike pa so plačana. Plača za pomočnika kuharja je tudi do 150 evrov mesečno, zaporniki pa ta znesek večinoma pošiljajo svojcem ali za živila, ki jih dvakrat tedensko v zapor po naročilu pripeljejo iz bližnje trgovine. 20% od plače gre na poseben račun in se izplača ob izhodu iz zapora.
"Želeli bi si fitnes sobe ali več možnosti rekreacije," prizna Danijel, ki bo zaradi poslovne goljufije v zaporu še nekaj let. A kulinarika je dobra, nad tem se ne moremo pritoževati, saj so obroki večji in kvalitetnejši kot v drugih zaporih, doda. Za pestro in dobro prehrano 41 zaprtih in 24 zaposlenih skrbijo trije, poleg zaposlenega šefa kuhinje še dva zapornika. Delo v kuhinji, pralnici, na vrtu, v upravi zavoda, pri izdelovanju posebnih objemk ali posamično tudi zunaj zavoda, je med zaporniki zelo zaželeno, saj ponuja dodatne ugodnosti, kot so poleg neposrednega denarnega plačila tudi morebitne proste izhode, v primeru kuhinje pa tudi nadstandardno sobo z lastno kopalnico.
"Imamo poseben meni za vegeterijance, za praznike pa je včasih na krožniku kaj posebnega, za silvestrovo recimo potica in francoska štruca," pove Franc Kociper, glavni kuhar.
A kljub vsemu je zapor nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka, nam pove Bojan, ki bo tudi tokratni božič in novo leto preživel v zaporu. Skromno jelko bodo sicer v jedilnici postavili, morda bo na najdaljšo noč v letu prosto sprehajanje premaknjeno dlje od 22. ure, a pedagog Milan Skledar nam ob tem doda, da zaporniki velikih želja nimajo. "Edina misel in želja vsem tukaj zaprtih je čim prejšnji odhod," nam odgovori na vprašanje, ali jih bo morda obiskal tudi Božiček.
"Božički smo za njih lahko mi tukaj zaposleni, ki jim zaradi izkazanega sodelovanja ali dodatnega dela podarimo kakšen prosti izhod več ali katero izmed drugih ugodnosti." Skledar pri tem opozori na drugo plat prostih izhodov, ti namreč pozitivno vplivajo na klimo v zaporu, manj je težav, uspešnejše pa je tudi vključevanje zapornika v družbeno življenje, posledično manj je kasnejših kaznivih dejanj. Poleg izvrševanja kazenskih sankcij je namen zapora predvsem varovati te osebe in jih pripraviti na življenje po zaporu, da kaznivih dejanj ne bodo več izvrševali, nam pove vodja zapora Slavko Prša.
foto Anja Vučkič
