Z njo smo se pogovarjali o volitvah leta 2000, ko je bila z eno nogo že v državnem zboru, o njenem delu na Uradu za mladino in v Evropskem parlamentu, o njenih pestrih popotovanjih po svetu in še o marsičem.
V mnogih stvareh, ki si jih počela, si bila najmlajša. So se ob tem pojavljale kakršnekoli težave?
Pri številnih stvareh, ki sem jih počela, sem verjetno sodila med mlajše, pa čeprav se nisem ravno tako počutila. Res sem kdaj naletela na kakšen nenavaden odziv, odpor, dvom. Nekateri so me čudno gledali, skušali tudi malo ustrahovati v smislu »pojma nimaš, v kaj se spuščaš«, istočasno pa so se bali nečesa novega, drugačnega ... Ponavadi sem skušala prepričati z argumenti, dobro predstavitvijo ideje, predvsem pa je bila pri aktivnostih potrebna vztrajnost. Po določenih vidnih rezultatih je bilo lažje. Tisti, s katerimi sem sodelovala, so dojeli, da mi lahko zaupajo, da se lahko zanesejo in zmeraj obrnejo name. Tisti, ki pa so videli v mojem delu neko »konkurenco«, pa so poskušali biti arogantni, nesramni. Bali so se nečesa novega, drugačnega. Poleg mladosti je bila ovira tudi, da sem ženska, saj mnogi na politiko še vedno gledajo kot na moško področje. S spreminjanjem tega mnenja se veliko ukvarja tudi Evropska unija, osebno pa sem bila vključena v različne skupine na področju enakih možnosti moških in žensk v družbeno-političnem življenju.
No, glede mladosti … še zdaj večkrat naletim na ljudi, ki samo zato, ker so starejši, mislijo, da vedo vse in bolje od mlajših, ne upoštevajo mladih in njihovih idej. Vse novo jim je tuje, nesprejemljivo, odveč. To se sigurno dogaja marsikomu, tudi vašim bralcem. Mladi moramo biti vztrajnejši, ker bomo konec koncev prav mi živeli v družbi, ki jo bomo sooblikovali dlje kot starejši. Izgovarjanje na predhodnike nam ne bo nič pomagalo.
Kljub mladosti ti je leta 2000 zmanjkalo le nekaj glasov za sedež v parlamentu. Kako se spominjaš tistega obdobja? Je bilo razočaranje veliko?
Oktobra leta 2000, ko sem se podala na državnozborske volitve, sem bila stara 23 let. Istočasno sem prevzela funkcijo vodje 8. volilne enote in članstvo v svetu Stranke mladih Slovenije. Dela sem imela čez glavo. Nisem vedela, kaj lahko pričakujem, a moj cilj je bil jasen: prebuditi mlade in jih aktivno vključiti v družbeno-politično dogajanje, jih aktivirati, da sodelujejo na volitvah. Cilje je bil dosežen in bila sem zelo vesela uspeha. Spominjam se tiste nedelje, ko sem se zvečer z vlakom peljala v Ljubljano. Kar naenkrat so me vsi začeli klicati na telefon, prisotnega je bilo veliko adrenalina. Prve projekcije se kazale odlično. Osebno se nisem posebno vznemirjala, vendar mi ostali niso pustili misliti na kaj drugega. Domači, prijatelji iz občine, kolegi iz stranke ter tudi prijatelji iz študentskega doma so vsakodnevno stiskali pesti, preverjali na internetu, ali rezultati še držijo, preračunavali proporcionalni sistem. Vsi so zelo navijali in mi privoščili uspeh. Spomnim se, da so mi rekli: »če dobiš, boš naredila koncert na Kardeljevi ploščadi.« Mladi doma pa: »Ima ka de fešta v Trnišči, prava.« Nekaj noči sem malo slabše spala in se spraševala, ali bom kos temu, kako bo, imela sem čuden občutek. »Ah, naj se zgodi, kot se mora zgoditi, kakor koli bo, bo v redu, saj je vse za nekaj dobro,« sem si rekla.
Prva stran v Delu, kjer so moje ime napisali na enega izmed parlamentarnih stolov, je vse še bolj spodbudila, da smo verjeli v uspeh. Na koncu so vsi govorili o tem, da so me »prinesli okrog« in nekateri krajani Turnišča to še danes pravijo in resnično verjamejo. Predvsem zaradi tega mi je bilo malce težje. Cimre v študentu so me dan pred uradnimi rezultati bolj za šalo kot zares vprašale, ali bomo v primeru uspeha potem še cimre. Neprijetno je bilo le, da sem uradne rezultate izvedela na svoj rojstni dan, ampak nisem bila slabe volje.
Resnično razočarana pa sem bila na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2004. Politično delovanje je dolgoročno, volitve so le del tega, so kot nagrada za celotno delovanje in možnost za delo in realizacijo idej, programa. Vložila sem veliko energije, časa, vodila tudi 8. volilno enoto in koordinirala kandidate. Zavedala sem se, da je bilo pestro leto, da se je v SMS veliko zgodilo, ampak kar sem začela, sem želela speljati do konca. V stranki se je ohranilo zdravo jedro, bili smo polni energije in elana, delali smo enotno. Septembra so raziskave javnega mnenja kazale solidno, čez 4 %, tudi do 9 %. Na samih volitvah sem dosegla odličen rezultat, približno 9 %. Tudi volilna enota, ki sem jo vodila, je presegla 4 %, medtem ko je ostali del razočaral in SMS ni postala parlamentarna stranka. V parlamentu imamo stranko upokojencev, nimamo pa zastopnikov interesov mladih, kar je zelo slabo.
Kako je kaj trenutno s tvojim delovanjem v Stranki mladih Slovenije?
Do pred kratkim sem bila zaposlena na področju medijev kot pomočnica urednika na eni izmed elevizijskih hiš, tako da v stranki nisem bila aktivna. Ne moreš biti aktiven v politiki in delati v medijski hiši. Aktivna sem kot občinska svetnica in članica sveta krajevne skupnosti in odborov. če mi čas in sedanja služba dopuščata, pomagam stranki predvsem na mednarodni ravni (v času širitve Evropske unije sem delala v Evropskem parlamentu) ter pri vsebinskih akcijah, ki ideološko in vsebinsko sovpadajo z mojim mnenjem in ideologijo. Gre za akcije na temo zaščite okolja in podnebnih sprememb, varovanja človekovih pravic, enakih možnosti, regionalizma, boja proti korupciji.
Kakšne naloge si opravljala kot svetovalka poslanske skupine Zelenih v evropskem parlamentu?
V času razširitve EU sem bila kot svetovalka na področju razširitve EU eno leto in pol zaposlena v poslanski skupini Evropskih Zelenih. Aktivnosti je bilo veliko, naj jih naštejem le nekaj. Moje delo je bilo predvsem poročanje poslanski skupini o politični situaciji v Sloveniji, sodelovanje pri amandmajih, podajanje in zbiranje mnenj o stališčih Slovenije do določenih vprašanj, vlaganje pobud, sodelovanje pri raznih vsebinskih akcijah Evropskih Zelenih (v kreativni skupini in pri izvedbi). Skrbela sem za koordinacijo odnosov z javnostjo, organizacijo protokolarnih srečanj in programa ob obiskih predstavnikov poslanske skupine v Sloveniji, organizacijo mednarodnih kampanj, na primer vsebinskih ali ob volitvah v Evropski parlament. Aktivno sem sodelovala na kongresu EFGP (Evropska federacija zelenih strank) v Rimu, svetu EFGP v Luksemburgu, srečanju občinskih svetnikov EFGP na Dunaju in srečanjih skupin takratnih pristopnic EU. V Sloveniji sem s kolegi organizirala obisk alpinista Reinholda Messnerja, evropske poslanke Heide Ruhle iz Nemčije in Daniela Cohn-Bendita , vodje poslanske skupine Zelenih v EP, sejo izvršilnega odbora EFGP in številne druge obiske.
Sodelovala sem pri organizaciji konference na temo »free software«, na kateri je bil glavni gost oče proste programske opreme in programov linux Richard Stallman, organizirali smo tudi konferenco vzhodno-zahodnega dialoga v Izoli na temo problematike onesnaženosti voda.
Delovala si tudi na Uradu za mladino. Kateri projekti so bili izvedeni s tvojo pomočjo?
V času dela na Uradu RS za mladino sem bila vodja projekta Evropska mladinska akcija »Vsi drugačni – vsi enakopravni«, v okviru katerega smo izvajali številne aktivnosti. Na primer ob dnevu boja proti aidsu, mednarodnem dnevu beguncev, dnevu boja proti rasizmu, mednarodnem dnevu strpnosti, dnevu človekovih pravic, dnevu boja proti nasilju nad ženskami in ob podobnih dogodkih. Sodelovali smo s številnimi slovenskimi in tujimi nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za človekove pravice. V okviru projekta sem bila vodja ekipe, ki je napisala priročnik za delavnice z naslovom: »Tvoja pot k strpnosti«. Na podlagi priročnika smo izvajali delavnice po slovenskih srednjih šolah. Ob koncu smo izvedli tudi raziskavo »Nestrpnost med srednješolci v Sloveniji« ter izdelali kratki film o samih delavnicah. Delavnice smo naslednja leta še večkrat ponovili ter izvedli tudi z Društvom slepih in slabovidnih ter jo predstavili nekaterim šolskim kolektivom.
Vodila sem tudi nekaj fotografskih natečajev, natečaj za najboljši strip na temo strpnosti in nekatere razstave. Sodelovala sem pri aktivnostih in projektih kot so: okrogla miza za mladinske centre, maturantska parada, Ljubljana – mesto mladih, Ptuj – obnovitev starega dela mesta, pri festivalih za tretje življenjsko obdobje in na študentski areni. Zelo dobro smo sodelovali tudi z različnimi nevladnimi organizacijami kot Fundacija »Z glavo na zabavo«, Zveza prijateljev mladine, šKL, z mladinskimi klubi, centri in Društvom za nenasilno komunikacijo. Pripravljala sem tudi dneve odprtih vrat Urada.za mladino.
Med drugim sem na Uradu bila zadolžena za odnose z javnostjo, organizacijo raznih seminarjev in konferenc. Sodelovala sem na številnih mednarodnih konferencah in seminarjih, predvsem na področju mladinske politike in človekovih pravic ter strpnosti. Sodelovala sem pri oblikovanju razpisne dokumentacije za javne razpise ter bila član ene izmed komisij.
Med drugim si v letu 2003 sodelovala tudi pri reševanju Planike. Kako si pomagala upravi?
K sodelovanju s Planiko so me povabili na podlagi obiska Kluba mladih iz Turnišča v Kranju. Zanimala nas je problematika v obratu Turnišče. Iskali smo rešitve, kako obratu pomagati in preprečiti katastrofo. S Planiko Kranj, d. d., sem sodelovala kot produktni vodja in sicer pri delu projekta 20 ključev. S pomočjo projekta smo v Planiki želeli izboljšati razmere na delovnem mestu delavcev, jih spodbuditi k večji učinkovitosti in kreativnosti. Sodelovala sem pri nekaterih strateških skupinah ter podala ideje in možnosti glede prijav na razpise. Takrat se je Planika prijavila na razpis za vojaško obutev (slednjega je vodil kolega). Planika je bila v tistem času že v velikih težavah in se je vrtela v krogu. Ker ni bilo zagonskih sredstev, se je težko kaj naredilo, veliko rokov se je prekoračilo, delo je bilo izvedeno z zamikom, ni bilo dovolj sredstev za pravočasno nabavo polizdelkov in podobno.
V tekočem mandatu si svetnica občinskega sveta Občine Turnišče. Se boš v vrvež volitev podala tudi na letošnjih lokalnih volitvah?
Sem občinska svetnica v Občini Turnišče, članica Odbora za negospodarstvo ter Komisije za statutarno pravne zadeve. Sem tudi članica sveta Krajevne skupnosti Turnišče. O lokalnih volitvah, ki bodo potekale letos, bi težko povedala kaj določenega. Na političnem prizorišču in v okviru priprav na te volitve se dogaja že marsikaj, vendar moram sama najprej dobro premisliti, kaj želim in kaj bom. V tem času se želim posvetiti tudi privatnemu življenju in moti me, ker zaradi službe in začasnega bivališča v Ljubljani ne morem biti dnevno prisotna v svoji občini in biti tam aktivna tako, kot bi si želela. To bo zelo vplivalo na mojo odločitev. želim si, da bi mladi ostali oz. postali še aktivnejši v svojih občinah ter aktivno sodelovali pri odločanju v občinskih svetih in ostalih organih odločanja na področju občinske samouprave. V te sfere se morajo ali moramo vključiti, ker bomo le na ta način imeli vpliv na odločanje, kot je na primer tudi razporejanje proračunskih sredstev v okviru posamezne občine.
S kakšno tematiko se ukvarjaš na podiplomskem študiju politologije na FDV?
Zaradi številnih aktivnosti ter dela v tujini je bil moj podiplomski postavljen malce na stranski tir. številni izpiti na moji smeri – svetovne študije – se ne skladajo z magistrsko nalogo, ampak so potrebni. Analizirati želim predvsem problematiko bega možganov v Sloveniji ter ga primerjati z drugimi evropskimi državami. Zanima me tudi primerjava mladinske politike v Sloveniji z ostalimi državami v Evropi.
Kako ti uspeva aktivno delovati na tolikih področjih hkrati?
če to kar počneš z veseljem, vidiš v tem veliko dobrega in te to žene naprej, ni težko. Potrebno se je le dobro organizirati in gre. Zelo pomembna pa je podpora prijateljev in bližnjih. Je pa res, da kdaj pa kdaj pa kdaj malo pozabim nase.
Si ob vseh svojih službah in funkcijah spoznala katero osebnost, ki te je posebno navdušila?
V tem času sem srečala ogromno krasnih ljudi, pa tudi manj krasni so se našli. Predvsem me je presenetila moja družina in sestra, ki so mi zmeraj stali ob strani, potem fant, ki je razumel mojo odsotnost in zasedenost z raznimi volilnimi kampanjami. če govorimo o osebnostih v okviru službe in političnih aktivnosti, pa so me navdušili vodja poslanske skupine Evropskih Zelenih Daniel Cohn-Bendit – tisti, ki ga poznajo, vedo zakaj, sekretarka, Grkinja Vula Tsezti in kolegica s Poljske Gabriela Szuba. Ti ljudje so kljub visokim pozicijam, kljub temu, da gladko govorijo tri ali celo pet tujih jezikov (predvsem Cohn-Bendit govori v petih jezikih, kot da bi govoril maternega), tako preprosti, vsakdanji, neobremenjeni s svojo zunanjostjo in popolnoma verjamejo v to, kar počnejo.
Ti ob vsem tem še ostane kaj prostega časa?
Seveda. Trenutno imam malce več prostega časa. Posvečam ga predvsem srečanjem s prijatelji. Nekajkrat letno se dobivamo s sošolci s podiplomskega študija, s kolegicami, s katerimi sem se spoznala na konferenci v Berlinu ter s prijatelji iz študentskih domov. že nekaj let sem tudi članica Taborniškega rodu črno jezero, v okviru katerega se (če mi dopušča čas) udeležim in pomagam pri organizaciji taborov, tekmovanj in srečanj za mlade. V tem krogu se zelo sprostim, zabavam, odmislim vse. Nekajkrat letno gremo tudi na rafting, sankanje. Drugače pa zelo rada potujem …
Lahko poveš kaj več o tvojih popotovanjih po svetu?
že od nekdaj s prijatelji iz študentskih domovih za Bežigradom izberemo mesto za novoletno praznovanje in ga obiščemo (npr. Praga, Beograd, Sarajevo, Sofija, Krakow). Moram pa priznati, da smo se zdaj že malce porazgubili. Leta in obveznosti delajo svoje. Nekdaj smo si v enaki zasedbi rezervirali čas za enotedensko smučanje v tujini, vendar sem ga zadnja štiri leta prešpricala, ker ni šlo. Veliko mi pomenijo dolga potovanja z nahrbtnikom, kjer lahko spoznam ljudi, njihovo kulturo, navade, preizkušam hrano, pijačo. Sicer ne gre ravno za fizičen oddih in dopust, ker je naporno. Si pa odpočijejo možgani.
Pred tremi leti sem potovala po črni gori (Budva, Kotor, Cetinje, Lovčen, Skadarsko jezero) in nekaj malega po Srbiji (Niš, planota Zaltibor, Užice, Beograd).
Leta 2004 sem prepotovala Združene države Amerike in sicer od New Yorka do Los Angelesa skozi ogromno zveznih držav, tako da sva s fantom z avtomobilom naredila okrog 7000 kilometrov. Ogledi in postanki so bili predvsem – New York – ogled mesta, Long Island, Niagrski slapovi, Chicago, Skalno gorovje, Grand Canyon, Las Vegas, Sequoia Park, San Francisco, Los Angeles. Resnično posebno doživetje. Naporno, a zanimivo. Predvsem so mi ostali v spominu dogodki, kot so ogled baseball tekme, kjer nisem razumela, za kaj se gre, navdušenje Američanov nad potnimi listi, obisk šakala v Velikem kanjonu, ki mi je pojedel zajtrk, neverjetno velika drevesa sekvoje …
Lansko leto pa sem za 3 tedne obiskala in prepotovala Kubo od Havane do Santiaga de Cuba na jugovzhodu ter vasice Vinialles na zahodu. Dogodivščin je bilo resnično ogromno, doživela sva hurikan Deniss, dnevno pomanjkanje elektrike, zabavo na plaži z domačini. Zelo mi je ostala v spominu vožnja na kubanskem vlaku, ki ni imel elektrike, vozili smo se ponoči, nanj pa smo čakali cel dan.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Ne želim imeti fiksnih in vnaprej določenih načrtov, ampak se predvsem prepustiti naključjem in tokovom, ki me nesejo. Taka strategija mi je pomagala do zdaj, da sem že kar veliko doživela, se veliko naučila, spoznala zanimive ljudi. No, nekaj načrtov pa imam. Kot sem že omenila, želim končno malce več časa posvetiti privatnemu življenju. Dokončati želim magisterij, preživeti več časa z družino, s prijatelji. Letos imam v mislih kar velik osebni projekt oz. dogodek, ki mi bo vzel veliko časa. Gotovo bom ostala v stiku z aktivnostmi, ki sem jih izvajala do sedaj. Aktivna bom predvsem na področjih, ki me zanimajo in s pomočjo katerih mislim, da lahko kaj pomagam in spremenim.
