Intervju s Heleno Kramar, direktorico RC Lendava
S prvo žensko lendavske razvojne ustanove smo se pogovarjali o preteklosti Razvojnega centra, o nekaterih aktualnih projektih in tudi o dohitevanju razvitejših območij. Med drugim pravi, da je v naši regiji premalo razvojnih ustanov ter da je potrebno priložnosti, ki jih je veliko, bolje izkoriščati.
Zametki Razvojnega centra Lendava segajo v leto 1993. Kako bi ocenili uspešnost vaše razvojne ustanove?
Razvojni center občin Lendava, črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče je leta 1993 ustanovila bivša Skupščina občine Lendava v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda s ciljem pospeševanja malega gospodarstva in gospodarskega razvoja območij.
Kljub temu da so možnosti in zmožnosti vpliva Razvojnega centra na gospodarske in neugodne demografske procese na lokalnem območju omejene, je Razvojni center v letih svojega delovanja opravil široko paleto aktivnosti. Uspešno je center delal na realizaciji izvedbenih in razvojnih projektov za razvoj človeških virov, podjetništva, podeželja in turizma; na iniciiranju novih, za celovit trajnostni razvoj območja pomembnih aktivnosti; nudenju in organizaciji svetovalnih storitev podjetnikom, potencialnim podjetnikom, brezposelnim; izobraževanju in usposabljanju mladih, brezposelnih in kmetov; iniciiranju in promociji podjetniških idej oz. podjetniških priložnosti; izvajanju ukrepov APZ; nudenju pomoči občinam ustanoviteljicam pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje občinskih programov/projektov ter aktiviranju razpoložljivih potencialov za razvoj območja.
Kako se Razvojni center Lendava financira?
Aktivnosti, ki jih izvaja Razvojni center kot javno službo, financirajo občine ustanoviteljice na osnovi vsakoletne pogodbe o financiranju dejavnosti Razvojnega centra, preostali del financiranja dejavnosti zagotavlja Razvojni center s projektnim delom s prijavo na javne razpise in izvajanjem drugih razvojnih projektov območja.
Po občinah razvoj poteka dokaj neenakomerno. Se občine dovolj poslužujejo razvojnih ustanov, kot je vaša?
Občine se poslužujejo razvojnih ustanov odvisno od interesa pri izvajanju različnih aktivnosti in od razpoložljivih ustanov na določenem območju. Nekatere občine namreč premorejo več razvojnih ustanov, druge manj. Glede na potrebe območja pa mislim, da nas je vseh skupaj premalo.
Razvojni center Lendava je pri Statističnem uradu RS razvrščen pod šifro dejavnosti podjetniško in poslovno svetovanje. Na katerih konkretnih področjih delujete?
Razvojni center Lendava izvaja svoje poslanstvo tako, da iniciira in/ali izvaja razvojne in izvedbene projekte za razvoj območja; nudi in organizira strokovni »support« gospodarskim subjektom, zlasti enotam malega gospodarstva; spremlja in analizira stanje na lokalnem trgu delovne sile in skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja; pospešuje razvoj lokalnega trga svetovalnih storitev; iniciira in/ali organizira in/ali izvaja izobraževanja in usposabljanja za managerje, podjetnike, kmete ter za brezposelne ter opravlja nekatere strokovne naloge za občine, ki so ustanoviteljice centra. Občine informiramo o javnih razpisih, pripravljamo dokumentacije za javne razpise in tako naprej.
V strateških ciljih zavoda v obdobju 2006-2010 kot končen cilj navajate zmanjšanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji prebivalstva z območja občin ustanoviteljic zavoda v primerjavi z razvitejšimi območji v Sloveniji. Torej je cilj zaenkrat zmanjševanje razlik. Kdaj pa naj bi dohiteli razvitejša območja?
Dohiteti razvitejša območja ni tako enostavno, saj vemo, da imajo razvitejša območja praviloma več virov na razpolago, da se še hitreje razvijajo in se s tem razlike med razvitimi in manj razvitimi samo še povečujejo. Za ustvarjanje delovnih mest je potrebna vsaj 3-odstotna gospodarska rast, kar v primeru našega območja pomeni za ohranjanje razlike v razvojnem zaostanku rast za najmanj 6 odstotkov, za začetek dohitevanja pa še več! Zato ja kratkoročno že zmanjševanje razlik kar precejšen izziv. Kdaj bo možno dohiteti razvitejša območja, je seveda odvisno od številnih faktorjev, tako notranjih kot zunanjih, med ostalim tudi od tega kakšna bo politika države do teh območij.
Kateri projekti so trenutno najbolj aktualni?
Trenutno zaključujemo dva Pharejeva projekta. Vzpostavitev mehanizmov za varstvo biodiverzitete Prekmurja, ki smo ga pridobili na razpisu za projekt čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj, in projekt Partnerstvo za znanje, ki smo ga pridobili na razpisu Maksimizacija potencialov človeških virov v obmejni regiji.
Izvajamo tudi tri projekte, ki smo jih pridobili na razpisu Interreg IIIA Slovenija/Madžarska/Hrvaška. Ti projekti so Vzpostavitev poslovno-informacijskih centrov (PIC) in oblikovanje paketov storitev za mala in srednje velika podjetja in za potencialne podjetnike na slovensko-madžarsko-hrvaškem obmejnem območju; Pomursko-podravski portal za podjetnike, investitorje in iskalce zaposlitve (PannEP) ter Vzpostavitev turistične cone obmejnih regij za skupen razvoj inovativnih turističnih proizvodov ter za vzpostavitev mreže za skupno promocijo in trženje integralnega turističnega proizvoda čezmejnega območja »Murania«.
Kot zunanji izvajalci pripravljamo Razvojni program podeželja za občine črenšovci, Odranci, Lendava, Beltinci, Velika Polana, Turnišče, Kobilje in Dobrovnik v skladu z metodologijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prav tako kot zunanji izvajalci sodelujemo tudi pri izvedbi projekta Lokalna trajnostna oskrba. Za območje Upravne enote Lendava pa sodelujemo pri pripravi Regionalnega razvojnega programa.
Cilj projekta Murania je med drugimi tudi povečanje razpoznavnosti območja. Se mogoče že poznajo učinki projekta?
Murania je vsebinsko zelo obsežen projekt in zajema več sklopov aktivnosti. Vzpostavitev skupne turistične cone (TC) obmejnih regij »Murania«, kar zajema pripravo skupne razvojne strategije TC Murania, pripravo enotne celostne podobe TC Murania, označitev območja s postavitvijo informativnih panojev ter pripravo spletne strani. Naslednji sklop z razvojem novih inovativnih turističnih proizvodov zajema razvoj celovitega turističnega proizvoda »Harmonija biti«, razvoj celovitega turističnega proizvoda »Wellness« ter razvoj in oblikovanje novih turističnih tematskih poti. Del projekta pa sestavljajo tudi izobraževanja oz. usposabljanja in svetovanja ter informiranje turistov, promocije in trženje turistične ponudbe Muranie.
Glede na to, da smo nekje na sredi izvajanja projekta, so projektne aktivnosti v izvajanju, seveda so že tudi vidni določeni rezultati. Postavljeni so litopunkturni kamni, ki jih je postavljal svetovnoznani geomant Marko Pogačnik s svojo ekipo in že sami po sebi predstavljajo znamenitost in prispevajo k večji razpoznavnosti območja. Na osnovi litopunkturnih kamnov bomo pripravili tudi novi turistični proizvod Harmonija biti. Pripravljena je tudi celostna podoba turistične cone, ki bo na vseh informativnih panojih, smerokazih za oblikovane tematske poti, promocijskem materialu in drugih materialih. Veliko naštetih aktivnosti je še v izvajanju in bodo z dokončanjem projekta avgusta 2007 lahko bistveno prispevale k povečanju razpoznavnosti območja.
Lendava ima na eni strani nekaj večjih industrijskih obratov, na drugi strani pa se trudi z razvojem turizma. Kje vidite razvojno priložnost za Lendavo v prihodnosti?
Lendava ima prav gotovo potencial za razvoj turizma in je to zapisano tudi v vseh razvojnih dokumentih. Za gospodarski razvoj območja pa je potrebno razvijati tudi industrijo, ki pa mora biti locirana na za to določenem območju in ne sme onesnaževati okolja. čisto bivanjsko okolje in trajnostni razvoj območja sta dejavnik, ki nam zagotavljata pogoje tudi za razvoj turistične dejavnosti. Razvojno priložnost vidim predvsem v strategiji zapolnjevanja tržnih niš, specializaciji turistične ponudbe, oblikovanju novih produktov za nove ciljne skupine in nove trge, mreženju in povezovanju med seboj sorodnih in dopolnjujočih se panog in podjetij, inovativnosti in razvoju podjetništva, oblikovanju javno-zasebnega partnerstva, nastajanju socialnih mrež, povezovanju podjetij na nekapitalskih principih, pospešenem uvajanju dopolnilnih ter dejavnostih na kmetijah, razvoju ekološkega kmetovanja, v večji lokalni oskrbi območja, pa še kaj bi se našlo. Priložnostni je prav gotovo veliko, le izkoristiti jih bomo morali znati.
Trenutno je aktualno snovanje Regionalnega razvojnega programa (RRP) Pomurje 2007-2013. Kakšne smernice bi bile pomembne za pospešen razvoj regije?
Smernice za pospešen razvoj regije so zapisane v RRP. Strateški cilji v novi finančni perspektivi so razvoj ustvarjalnega gospodarstva, temelječega na znanju; izobražena, podjetna in prilagodljiva delovna sila; odzivne in podjetne lokalne skupnosti ter razvoj partnerstev; zdravo okolje za zdravje prebivalcev in širjenje razvoja po celotni regiji.
