Rok Bagoroš: Postati želim svetovni prvak

Rok Bagoroš se je s "stunt ridingom" začel redno ukvarjati pred štirimi leti. Kot sam pravi, pred tem ni bilo finančnih pogojev, da bi uresničil svoje sanje, ki pa jih v tem trenutku mladi Radenčan nedvomno živi. Po podpisu pogodbe z firmo KTM je postal prvi slovenski "stunt" športnik, v intervjuju za Sobotainfo pa je razkril še marsikatero podrobnost, ki se mu je pripetila tekom trnove poti med profesionalce. Kot zanimivost dodajmo, da se bo Rok prihodnji mesec mudil v Münchnu, kamor ga je povabila televizijska hiša Pro Sieben. Tam bo namreč posnel video za eno izmed njihovih oddaj.

Od kje navdušenje, da si se začel ukvarjati s tem športom?

Navdušili so me predvsem videii, ki so začeli krožiti na internetu in so se v njih pojavljali stunt športniki. Takrat sem videl en posnetek svojega vzornika in dobrega prijatelja Pfeifferja, ki me je povsem navdušil. Takoj sem vedel, da želim tudi sam početi iste stvari, obenem pa je v tistem času postal popularen tudi skuter stunt, s katerim sem sam začel svojo športno pot. Pred štirimi leti sem zbral zadosti denarja, da sem si kupil skuter, ki sem ga z vloženimi petsto, šesto evri brez problemov predelal. Najprej sem treniral dvakrat tedensko, vse skupaj je bilo bolj kot hobi.

Kdaj in kako je hobi nato prerasel v željo po profesionalizmu?

Postopoma. Pri meni je bil namreč problem v tem, da sem se vsakega športa hitro naveličal, tukaj pa tega problema nisem imel. Vedno znova me je nekaj zanimalo, vsak uspešno izveden trik me je še dodatno podžgal in motiviral. Ko sta minili dve leti, sem sam pri sebi uvidel, da se dejansko želim tudi profesionalno udejstvovati v tem športu. Želja je bila ogromna, kljub temu pa si nisem mislil, da bi mi to uspelo. Z veliko želje in truda mi je in trenutno živim svoje sanje.

Nedolgo nazaj si podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo. Kakšni so bili občutki, ko si dobil v podpis pogodbo in s tem potrditev, da dobro delaš?

Občutki so bili nepopisni. Je pa zanimiva zgodba, kako sem sploh prišel do KTM-a. Sam sem se namreč mudil na sejmu v Nemčiji, kjer sem bil zmenjen s tovarno Peugeot, da postanem njihov voznik. V tistem mi je moj vzornik in dober prijatelj Chris Pfeiffer svetoval naj stopim do KTM-a, kjer so ravnokar razvili novi motor in bi jih morda utegnil zanimati. Takoj sem kontaktiral svojega sponzorja, podjetje Akrapovič, ki se je s KTM-om zmenilo za sestanek. Stvar so uredili ekspresno hitro, za kar sem jim zelo hvaležen. Skratka, na sestanku so me v eni minuti predstavili, nato sem imel sam besedo. Pokazal sem jim še svojo predstavitev, ki sem jo imel predhodno pripravljeno že za podjetje Peugeot.

Kaj je sledilo za tem?

Nato so me poslali k direktorici marketinga, kateri sem v petih minutah predstavil zadevo. BIla je navdušena in dejala mi je, da se moram čez dva tedna, ko bo konec sejmov, oglasiti pri njih na firmi. Čez dva tedna sem nato opravil prvo testiranje, nakar sem se moral čez tri tedne ponovno oglasiti. Pred dvema tednoma sem tako ponovno obiskal KTM, kjer me je čakala pogodba. V tistem trenutku, ko sem videl pogodbo, sva se z mojim najboljšim prijateljem, ki me je spremljal in mi veliko pomagal samo spogledala. Vedela sva, da nama je uspelo. Ponavljam, občutki so bili res nepopisni, še toliko bolj zato, ker sem štiri leta sledil samo svojemu cilju in mu posvetil ogromno časa ter trdega dela. Neverjeten občutek je, ko dobiš pogodbo, kjer piše da si profesionalec, ki bo imel letno toliko in toliko nastopov, ob tem pa boš zaslužil fiksen denar. Pred tem sem vedno moral preračunati vsak liter bencina, ki sem ga porabil, da je šlo ven z denarjem. V žepu sem nosil po dva, tri evre. Skratka, težka pot je za menoj, ta občutek, da mi je upelo, pa je fantastičen.

Nam lahko razkriješ podrobnosti pogodbe?

Točne številke ne bom izdal, povem pa lahko, da bom za en nastop oziroma šov prejel med tisoč in dva tisoč evri. Za primerjavo, tisti bolj znani stunt vozniki, natančneje dva oziroma trije prejmejo za posamezen nastop med dva in štiri tisoč evri. Chris Pfeiffer, ki je svetovni prvak, računa 4500 evrov na nastop.

Zaslužki v tem športu torej omogočajo finančno varnost.

Zaslužki so zelo dobri in vsekakor omogočajo dostojno življenje in finančno varnost v prihodnosti. Je pa res, da je kar nekaj profesionalnih stunt voznikov takih, ki zaslužijo za normalno, povprečno plačo. V kolikor želiš res dobro zaslužiti, moraš biti znan, tako da ponudbe za nastope prihajajo tudi iz tujine. Če bi sam nastopal samo pri nas, bi težko živel od tega. Pravi zaslužki so namreč v tujini. Sam šport za seboj potegne tudi nekatere investicije, ki niso poceni. Določen odstotek zaslužka gre tako za kombije, delavnico, mehanike in ostale stvari.

Je število nastopov, ki se giblje okoli številke trideset, pravšnje za dostojno življenje?

Tako je. Nekje med dvajset in trideset nastopov letno je tista realna številka, včasih tudi štirideset nastopov, kaj več pa skorajda ne gre. Trideset nastopov omogoča že zelo dober zaslužek, ob tem pa pride določen denar tudi od sponzorjev. Nekateri ob tem prodajajo še svoje izdelke, s čimer bom začel tudi sam. Zasnoval sem namreč ogrodje oziroma "freestyle" opremo za skuterje, ki pride na trg čez nekaj tednov.

Ker si ravno omenil sponzorje, kateri so tvoji, koliko jih imaš?

Trenutno imam osem sponzorjev. To so KTM, Castrol, Stage6, Unior, Sava, ki je bil tudi moj prvi sponzor, Magura, Akrapovič in Roost. Unior, s katerim sodelujem drugo leto, mi je med drugim povsem opremil delavnico, jaz pa za njih izdelujem orodja, ki bodo prodajana po celem svetu. Kar se tiče Save, mi je zelo všeč njihov odnos. Sem namreč njihov glavni sponzoriranec, spoštujejo me, ob tem pa smo veliko v kontaktu, kar je zame zelo pomembno. Ni mi všeč tisti odnos, ko te sponzor pokliče enkrat letno in to je to. Rad spoznavam nove ljudi, ter poslušam njihova vprašanja in prošnje za nasvete ter jim ob tem pošljem kakšne svoje predloge ali spremembe za določeno stvar.

Koliko je "stunt riding" uveljavljen v Sloveniji?

V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih voznikov. Osebno vem za šest, sedem voznikov, ki so vsi po vrsti zelo dobri. Morda se najde še kakšen, ki ga ne poznam, ampak vedeti moramo tudi to, da ni vsak, ki se pelje po zadnjem kolesu že takoj stunt voznik. Najboljši stunt športnik v Sloveniji prihaja iz Ljubljane, osebno ga še nisem uspel premagati, upam pa, da mi bo to uspelo v letošnjem letu. Zaenkrat sem torej še podprvak Slovenije, verjamem pa, da se lahko to stanje v kratkem spremeni.

Praviš, da si podprvak Slovenije. Kje torej pri nas v Sloveniji poteka državno prvenstvo?

Državno prvenstvo se odvija na enem izmed skuter mitingov v Sloveniji, kjer se zbere od dvesto do tristo voznikov. Tekmovanje se odvija konec avgusta v kraju Hajdoše, ki je poleg Ptuja. Takrat je na sporedu veliko tekem, med njimi tudi državno prvenstvo v stunt ridingu.

Kakšen je način tekmovanja v "stunt ridingu"?

Vsak tekmovalec ima najprej eno minuto, da se ogreje, nato pa pet minut, da se dokaže. V teh petih minutah je potrebno prikazati čim več trikov, čim boljše trike, ob tem pa mora nastop potekati gladko kolikor se da. Vsak padec namreč pomeni velik odbitek točk, tako da je včasih bolje izpeljati nastop, ki je eno stopnjo manj zahteven, a zato toliko bolj gladko. Sodniki nastop ocenjujejo s točkami od ena do deset, včasih pa o zmagovalcu odloča publika, ki vsakega posameznika nagradi z aplavzom. Tako je bilo, ko sem nastopil na evropskem prvenstvu v skuter stuntu v Franciji. Takrat so morali gledalci dvakrat ponoviti aplavz, saj se iz prvega ni točno razbralo kateri od tekmovalcev je zmagovalec. Drugi aplavz je bil za odtenek glasnejši pri meni, kar je pomenilo zmago.

Nam lahko opišeš tvoj delovni dan?

Ponavadi vstajam okrog osme ure, opravim zajtrk, nato pa sem do dvanajste ure za računalnikom, kjer odgovarjam na maile, takšne in drugačne. Nato kaj "pošraufam" na motorju in se odpravim na trening. Kosilo opravim šele po treningu, saj bi mi bilo v nasprotnem primeru slabo med samo vožnjo (smeh). Ko pridem domov sem že kar lepo utrujen in si privoščim pol ure počitka, nato pa nazaj za računalnik. Zvečer rad poslušam kakšno dobro glasbo, ob kateri si zapisujem nove ideje za projekte, vsekakor pa nekaj časa preživim tudi na facebooku. Mojega dne je konec tam okrog desete, enajste ure.

Prostega časa je torej malo. Kako ga preživljaš?

Kar je prostega časa, ga ponavadi preživim za računalnikom. Vmes se ustavim pri punci na kakšnem kosilu, zadnje čase pa vse bolj uveljavljam prosti dan (smeh). Ob sobotah sem ponavadi redno treniral, sedaj pa poizkušam ta dan preživeti z mislimi stran od dela, v družbi punce in prijateljev, ki sem jih v zadnjem času morda nekoliko zapostavljal, ampak zgolj zaradi stremenja k svojemu cilju. Tako da jim sedaj namenim nekaj več časa. Prijatelji so namreč zelo pomembni v življenju.

Koliko časa torej posvetiš treningu, kako le-ta izgleda?

Vsak dan po dve, tri ure. Včasih sem treniral tudi štiri ure na dan, ampak to zato, ker še nisem najbolje poznal in obvladal vseh trikov. Na novem motorju se sedaj učim trike, ki jih obvladam že od prej, ob tem pa preizkušam nove trike. Ko zberem dvajset, trideset trikov, jih sestavim v en program, ki ga nato treniram dva, tri tedne, tako da ga obvladam do potankosti. Sam trening pa ponavadi poteka tako, da pol ure izvajam trike, pet minut počivam in tako naprej.

Najbrž je pomembna tudi fizična pripravljenost.

Absolutno. Čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako, sta fizična moč in kondicija zelo pomembna. Včasih dva, tri tedne prebijem samo v fitnesu, kjer delam na fizični moči. Sedaj ko sem iz skuterja presedlal na motor pa je obremenitev še toliko večja in včasih sem že po petih minutah ves izmučen.

Katere poškodbe se najpogosteje pojavljajo v tem športu?

Poškodbe noge so najpogostejše, včasih ti lahko motor dobesedno zdrobi nogo. Pojavljajo se tudi poškodbe reber in prsnega koša. Do teh ponavadi prihaja pri vožnji po zadnjem kolesu, ko motor pade na voznika. Prav tako so pogosti zlomi prstov, ki se zgodijo takrat, ko voznika vrže čez motor, prsti pa se zagozdijo med zavorne ročke. Sam osebno zloma še nisem doživel, sem si pa enkrat resneje poškodoval koleno.

Kako je bilo nastopati ob boku Chrisa Pfeifferja, tvojega vzornika?

Nekaj posebnega je, ko lahko nastopiš z voznikom, od katerega si videl nešteto trikov, jih posnemal in si nenazadnje sanjal o nastopu z njim. Spomnim se, da je imel leta 2008 nastop v Ljubljani, kjer sem ga spoznal in mu dal svoj prvi profesionalno posnet CD, ki sva ga posnela z Markom Wolfom. Od takrat sva si nato izmenjala kar nekaj mailov, občasno sem mu pošiljal svoj material, nakar je Red Bull organiziral nastope po bivši Jugoslaviji. V igri je bil nastop v Prištini, za katerega sem moral prepričati organizatorja, da sem jaz tisti pravi, ki bo nastopil z njim. Dali so zeleno luč, Pfeiffer se je strinjal že pred tem in zgodilo se je. Bilo je res fenomenalno. Zame je bil to prvi tako velik nastop, šov si je ogledalo okrog pet tisoč gledalcev.

Je bilo prisotno kaj treme, pozitivnega adrenalina? Nenazadnje si prvič nastopil pred tolikšnim številom gledalcev, za nameček pa si imel ob sebi še svetovnega prvaka.

Prisotna je bila tako trema, kot pozitivni adrenalin. Na treningih, ko ni pritiska, ti ponavadi uspejo vsi triki, na samem šovu pa je uspešnost nekje okrog sedemdeset odstotna. Na srečo ja najin nastop zelo dobro uspel, tudi sam Pfeiffer me je pohvalil in od takrat sva zelo dobra prijatelja. Kasneje sva še večkrat sodelovala in mislim, da sva se zelo dobro uigrala. Na to kažejo tudi dobri odzivi publike.

Razviti prijateljski odnos z nekom, ki ti je bil vzor, je verjetno zelo posebna stvar, drži?

Res je. Od njega sem se že naučil kar nekaj stvari. Od tega, kaj dati v potovalko, ko greš na pot, kako mora biti urejen motor, daje mi nasvete kako delati s sponzorji in podobne stvari. Ravnokar urejam še zadnje podrobnosti za skupne treninge, kar mi bo sigurno v veliko pomoč. Po mojem mnenju se bom tudi hitreje in več naučil, če bom imel ob sebi svetovnega prvaka, čigar nasveti so neprecenljivi.

Za konec nam povej kakšni so tvoji cilji v prihodnosti?

Najprej bi se rad čimprej navadil na novi motor. Za tem bi rad čim bolje izpeljal svoje nastope, rad bi veliko nastopal. Eden izmed pomembnejših ciljev je tudi udeležitev na večih tekmovanjih evropskega ranga. Nastopal bi rad v Ameriki, kjer imajo tekmovanja XDL, katera potekajo šestkrat letno. Iz tega razloga bi se morda celo preselil tja. Omenjeno tekmovanje se bo naslednje leto uvrstilo na X-Games, na katerih želim tudi sam nastopiti. Nedvomno pa je največja želja ta, da nekega dne postanem svetovni prvak. V kolikor pride do tega, obljubljam nepozaben šov v Murski Soboti. Takšnega, kot ga doslej še ni bilo.

Rok Bagoroš vas vse, ki želite izvedeti še kaj o njem, ali ga vprašati za nasvet, vabi, da obiščete njegov facebook profil.

Rok Bagoroš v Italiji

Rok Bagoroš in Chris Pfeiffer

XDL tekmovanje