Na črno sredo ni šlo za politično manifestacijo!

Kljub temu da na študentsko organizacijo Slovenije (šOS) letijo očitki o političnih povezavah, Miha Ulčar pravi, da ni nikakršne povezave med njimi in politiko. Spregovoril je tudi o višini stroškov za črno sredo, svojem avtu, položaju študenta v Sloveniji, svoji prihodnosti ter še o čem.

V zadnjem mesecu si bil verjetno zelo zaposlen. Je množičen obisk črne srede dodatna energija za naprej?

Absolutno, obisk študentov in dijakov na opozorilnem shodu črna sreda pove, da je bilo to najbolj množično zborovanje študentov in dijakov v zgodovini Slovenije. Gotovo je to nov zagon za naprej.

Kdaj so se začele priprave na shod in kdo je dal pobudo zanj?

Priprave na shod so se začele mesec dni prej, ker smo morali pridobiti vsa dovoljenja od pristojnih organov za zaporo cest, dovoljenje za najem Kongresnega trga itd. Tu je treba vložiti ogromno energije, da vsa ta dovoljenja pridobiš in zadostiš predpisom. Odločitev za črno sredo je bila sprejeta, ko smo uvideli, da se študentska problematika ne rešuje. To je bilo po odhodu s Sveta vlade RS za študentska vprašanja, ko smo ugotovili, da smo na četrti seji še vedno na istih točkah kot na prvi seji. Predstavniki vlade naših predlogov niso upoštevali. Zavračali so jih z izgovorom, da smo jih poslali prepozno, čeprav to ne drži. Posamezni ministri so prelomili že podpisane sporazume. Ko smo na posameznih področjih bili že blizu uskladitve, smo se ponovno vrnili na debato o izhodiščih. šlo za ignoranco s strani predstavnikov vlade, zato smo se odločili, da priredimo opozorilni shod, na katerem bomo študentje ter dijaki opozorili na vsa odprta vprašanja, ki jih je iz dneva v dan več, ter hkrati pozvali vlado, naj z nami podpiše sporazum, s katerim se bodo vsi ti problemi začeli urejati.

Torej ste se s predstavniki vlade sestali štirikrat in vedno brez napredka?

Da. Svet vlade RS za študentska vprašanja je organ, kjer se obravnavajo vse zakonske spremembe, ki se tičejo študija, življenja in dela študentov. Poleg tega organa smo se sestajali še s posameznimi ministrstvi, vendar pa smo prišli do točke, ko smo videli, da nas predstavniki vlade ne upoštevajo.

Nasprotniki omenjenega shoda pravijo, da je zadeva preuranjena. Kako komentiraš to in ali lahko shod dojemamo kot populističen?

Ne, zadeva ni preuranjena. če se vrnemo malo v zgodovino – devet mesecev nazaj smo se s predsednikom vlade dogovorili, da bomo podpisali sporazum, nakar je predsednik vlade ministru Juretu Zupanu naložil, naj skupaj z nami in drugimi resorji pripravimo besedilo sporazuma. Moram povedati, da je bil sporazum že skoraj usklajen, ko se je minister Zupan naenkrat odločil, da tak sporazum ne bo vsebinske narave, ampak samo proceduralne. S tem je dal vedeti, da ne želi urejati problematike. Tako da omenjeni shod ni bil preuranjen.

Torej je Janez Janša preložil vso breme na ministra Zupana?

Minister Zupan je predsedujoči Svetu vlade RS za študentska vprašanja in je torej nekako odgovoren, da ta organ deluje, kot bi moral.

Zakaj ste tej sredi nadeli pridevnik črna? Je res vse tako črno?

črna barva je znak žalovanja. žalujemo pa zaradi trenutnega položaja študentov in predloga gospodarskih in socialnih reform, ki bo ta položaj še bistveno poslabšal.

Veliko udeležencev črne srede je bilo iz vrst dijaške populacije. Na nekaterih šolah po Sloveniji naj bi jih celo ravnatelji po zvočnikih nagovarjali k prisostvovanju na shodu. Lahko špekuliramo o manipulaciji?

Ne, to ne. Kar se tiče dijakov, pravilnik o šolskem redu govori, da se dijaki lahko udeležijo protestnega oziroma opozorilnega shoda. študentje in dijaki smo v zadnjih dveh tednih pripravili tudi nekakšno kampanjo in izobraževanje študentov ter dijakov, da bi jih seznanili z odprto problematiko. Potrebno je tudi poudariti, da bodo posledice reform najbolj občutili prav dijaki, torej jutrišnji študentje. Na nekaterih šolah pa so dijakom celo izrecno prepovedali udeležbo na shodu.

Je obstajala študentska problematika tudi pod taktirko prejšnje vlade?

Absolutno. Veliko problemov se vleče že vrsto let. če pogledamo samo urejanje problematike študentov invalidov in študentskih družin, ki se vleče že devet let. Rešitve problema se samo prelaga.

Po statističnih podatkih je slovenski študent med revnejšimi v Evropi. Je tudi za to kriva sedanja vlada?

Ne, za to ne moremo reči, da je kriva sedanja vlada. Dejstvo je, da je število študentov v Sloveniji v petnajstih letih povečalo za več kot trikrat. število študentov, ki prejemajo štipendijo, se je zmanjšalo z 51 na 21 odstotkov, število študentov s posteljo v študentskem domu je padlo s 25 odstotkov na 8,7 odstotkov. Po raziskavi Eurostudent je slovenski študent po prihodkih eden najrevnejših v Evropi.

Je slovenski študent napram evropskemu študentu, glede na vse ugodnosti, ki jih ima študent pri nas, prav tako v spodnjem delu te statistike?

V razvitih evropskih državah imajo bistveno bolj razvit sistem štipendiranja. V skandinavskih državah ima skoraj 100 odstotkov študentov štipendije. Tudi bivanje je bolj urejeno, imajo drugačen sistem kot pri nas, saj je Slovenija ena redkih držav, kjer se za posteljo v študentskem domu zahteva izpolnjevanje socialnega cenzusa. Tudi drugod poznajo študentsko delo, po raziskavah se približno enak odstotek študentov poslužuje študentskega dela kot pri nas. Res pa je, da predstavlja študentsko delo pri nas najpomembnejši vir prihodkov študentov, kar potrjuje tezo, da je študentsko delo svojevrsten socialni korektor.

Zakaj, po tvojem mnenju, sedanja vlada »seje« aroganten odnos do predlaganih zahtev oziroma do študentov?

To je zdaj težko reči, zakaj. Ne vem, lahko je to, da nas ne jemljejo resno. Treba je povedati, da smo mi prinesli zelo dobre predloge, v bistvu smo bili vedno konstruktiven partner. Odzvali smo se na predlog gospodarskih in socialnih reform, pripravili smo obsežna izhodišča za debato. če gremo leto dni nazaj smo v Državni zbor v parlamentarno proceduro vložili svoj predlog novele Zakona o dohodnini, za katerega smo v petih dneh zbrali več kot šest tisoč podpisov. Tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja sistemski zakon o štipendiranju na podlagi naših izhodišč. Predlagali smo še predlog sprememb Pravilnika o subvencioniranju bivanja, svoja predloga sprememb Zakona o visokem šolstvu in Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Torej je to znak, da smo resen partner z resnimi predlogi.

Koliko od trinajstih predlaganih zahtev je dejansko uresničljivih in realnih?

Mi smo vseh teh trinajst zahtev sestavili na podlagi odprtih vprašanj. Res je, da so ene bolj načelne kot nekatere druge in so tudi po ciljih uresničljive, kar je izjavil tudi sam minister Zupan. Mogoče bo največji problem pri šolninah in pri študentskem delu. Tukaj bi izpostavil, kar so tudi mediji najbolj izpostavljali, in sicer brezplačen javni prevoz. V bistvu mi s tem ne želimo biti privilegirana družbena skupina, ampak smo želeli samo opozoriti državo, da imamo zelo drag javni prevoz in naj država tudi na tem področju nekaj naredi, da bomo imeli cenejši javni prevoz. In to za vse družbene skupine: upokojence, socialno šibke, brezposelne, dijake, študente itd.

O kakšnem znesku lahko govorimo v primeru uvedbe šolnin?

Predlog gospodarskih in socialnih reform govori o odloženih šolninah. To pomeni, da jih bodo diplomanti odplačevali po študiju. Višine teh šolnin niso izpostavili. šolnino naj bi plačevali samo tisti, ki bodo veliko zaslužili, saj naj bi bil cenzus zelo visok, šolnine pa bodo bolj simbolične. Ta znesek naj bi študentje odplačevali tudi do dvajset let. Po izkušnjah iz Anglije in Avstralije, kjer so uvedli te odložene šolnine, se je pokazalo, da se je ta cenzus vedno bolj nižal, šolnine pa so bile vedno višje. Sedaj morajo odplačevati visoke šolnine tudi tisti, ki nimajo visokih plač.

Ali lahko šolnine dojemamo kot nekakšen pritisk na študente, da bi imeli večjo odgovornost do študija?

To so trditve ministra Zupana, ampak v študentski organizaciji Slovenije se s tem ne strinjamo. če pogledamo samo šolnine za izredni študij! Mislim tudi, da je kvaliteta izrednega študija slabša od rednega študija. Velikokrat nam govorijo, da je doba študija pri nas zelo dolga, toda tukaj moram povedati, da ni bistvene razlike od nekaterih drugih evropskih držav, ki imajo podobno dolgo dobo študija. Predvsem je treba povedati, da ta doba študija, ki pri nas traja 6,9 let, šteje tudi tiste študente, ki študij prekinejo za pet let ali več, ker se vmes zaposlijo, in kasneje nadaljujejo študij. študij se bo skrajšal samo, ko bomo popolnoma uvedli bolonjsko reformo in prenovili programe. Primer za to sta Anglija in Irska, kjer so že poznajo bolonjsko strukturo študijskih programov in je povprečna doba študija tam nekaj čez tri leta.

Koliko je stala celotna organizacija črne srede, od plakatov, odra, nastopajočih itd. in iz katerega fonda so se črpala finančna sredstva?

Sredstva so se črpala iz šOS-a.

Lahko govorimo o nekaj milijonih?

Lahko, toda ne o ne vem kakšnih. Večina stroškov ni bila odvisna od nas. Sem spadajo elaborat za zaporo ceste in za obremenitev okolja s hrupom, varovanje prireditve, medicinska oskrba, najem parkirišča Kongresni trg, upravne in komunalne takse, ozvočenje in oder, priklop elektrike, najem stojnic, obvezne objave v medijih itd. Vse skupaj nas je stalo približno tri milijone tolarjev.

Ste s strani vlade po shodu že dobili prve odzive?

S strani vlade smo dobili odziv že v petek pred črno sredo, ko nas je predsednik vlade obvestil, da je pripravo sporazuma zaupal ministru Zupanu, ki naj bi koordiniral pripravo sporazuma. Dan po črni sredi pa smo začeli uradna pogajanja na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer smo obravnavali področje visokega šolstva. V bistvu so se pogajanja zaustavila pri šolninah, kajti ministrstvo vztraja pri njihovi uvedbi. V ponedeljek, 25. aprila, smo se lotili socialne problematike študentov. Tudi tu so se pogajanja zaustavila, in sicer pri vprašanju študentskega dela oz. omejitev in davčne obravnave študentskega dela. Verjetno bosta vprašanji šolnin in študentskega dela ostali odprti prav do zaključka pogajanj, saj so tu razlike v stališčih največje.

Znano je, da sta podmladka SD-ja in LDS-a podprla šOS pri črni sredi. Ali mogoče obstajajo kakšne povezave med vami?

Ne, tukaj smo tudi že večkrat javno povedali, da se distanciramo od kakršnihkoli političnih podpor ali nasprotovanj. Velikokrat so nam naložili predznak, da je to političen shod. V sredo ni šlo za politično manifestacijo, ampak je to bil shod študentov in dijakov. Tudi če pogledate zahteve, nobena od njih ni politična. Zato je pravzaprav smešno, da nam politični predznak podtikajo tisti, ki so sami politično opredeljeni.

Je sploh možno, glede na to, da ima politika prste vmes skoraj že vsepovsod, da v tem primeru ni šlo za vmešavanje politike? Lahko torej zatrdiš, da je bilo vse »čisto«?

Absolutno lahko povem, da ni nobena politika imela prstov vmes. Ne ena in ne druga stran.

Kaj se bo zgodilo, če vlada ne bo sprejela oziroma podpisala vsebinskega sporazuma s študenti?

če ne bo prišlo do tega sporazuma, je to jasen znak, da vlada ne želi urejati položaja študentov in dijakov, kar pomeni, da v bistvu ne zasleduje tistega cilja, ki si ga je sama zadala, kajti eden izmed temeljnih ciljev vlade je, da je znanje strateška prioriteta. In če je znanje prioriteta, potem mora vlada omogočiti, da vsi pridejo do tega znanja ne glede na socialno-ekonomski položaj. Mi se bomo ob zavrnitvi sporazuma poslužili vseh legitimnih sredstev, ki jih imamo na voljo.

Lahko povemo, da vlada ne podpira finančno šibkih študentov in favorizira finančno stabilne?

Trenutno ne. Reforme pa so zastavljene tako, da bodo študente spremenile v kupce, šolstvo pa v tržno blago. šolnine, tudi odložene šolnine, imajo po izkušnjah drugih držav, ki so jih uvedle, za posledico res občutno zmanjšanje deleža finančno šibkih študentov.

Bi se črna sreda ob isti problematiki zgodila tudi, če bi bila na oblasti prejšnja vlada?

Gotovo bi se. če bi bili isti zapleti, kot so danes, zagotovo. Pred petimi leti so bile demonstracije, ko so se že omenjale šolnine, eden od vzrokov pa je bila tudi neurejena bivanjska problematika študentov . Rezultat teh demonstracij je bil, da takrat ni prišlo do uvedbe šolnin in da se je začel projekt prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti.

Kako dolgo še traja tvoj mandat na šOS-u?

Moj mandat se počasi izteka, v začetku meseca maja bo skupščina šOS, kjer se bo izvolilo novega predsednika.

Boš kandidiral še enkrat?

Moram povedati, da po študentski ustavi predlaga kandidata za predsednika šOS Predsedstvo šOS, imenuje pa ga Skupščina šOS. Koga bo predlagalo Predsedstvo šOS, pa bo znano v prihodnjih dneh.

Torej ni garancije, da boš ti tisti, ki bo kot predstavnik študentov stisnil roko s predsednikom vlade oziroma ministrom Zupanom ob morebitnem sporazumu?

Ne, ni rečeno, da bom jaz … Ni pomembno, kdo je to, pomembno je, da do podpisa pride in se začne problematiko reševati.

Med študenti krožijo govorice, da naj bi si kupil BMW-ja serije 7. Ali je to res?

Omenjena namigovanja so se pojavljala po različnih forumih. Po pregledu teh forumov sem ugotovil, da je to »sprovedla« ena oseba, ki je isto besedilo pošiljala po vseh forumih (copy-paste)! Ne, nimam takega avtomobila. Vozim peugeot 306 karavan, ki je star sedem let.

Bo slovenski študent ob morebitnem sprejetju vsebinskega sporazuma z vlado živel lepše?

Sam sporazum ne bo spremenil položaja študenta. Bo pa sporazum garancija, da se bodo stvari začele urejati, s tem pa se bo izboljšal tudi položaj študentov, predvsem tistih iz socialno šibkejših slojev.